Uredili fotokopiranje avtorskih del v šolah

Z novim šolskim letom bo začel veljati sporazum o reproduciranju avtorskih del v vrtcih in šolah, za kar bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na leto namenilo približno pol milijona evrov.

Kranj – Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja (Sazor), Zveza srednjih šol in dijaških domov ter Skupnost vrtcev so že v začetku avgusta podpisali pogodbo o izvajanju sporazuma o reproduciranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. K sporazumu je naknadno pristopila še večina osnovnih šol, ki nimajo reprezentativnega združenja in so morale zato podpise prispevati vsaka posebej. Sporazum bo tako lahko začel veljati že z začetkom novega šolskega leta, avtorji pa bodo prva nadomestila iz naslova fotokopiranja besedil v vrtcih in šolah prejeli že prihodnje leto. Ob tem so nam ravnatelji nekaterih gorenjskih osnovnih šol zatrdili, da fotokopiranja v šolah doslej ni bilo veliko.

Kot pojasnjujejo pri Sazorju, s tem sporazumom Slovenija kot ena zadnjih držav Evropske unije postopoma ureja področje avtorskih pravic iz naslova fotokopiranja. Po skoraj desetletju prizadevanj kolektivne organizacije Sazor je lani ministrstvo za izobraževanje priznalo, da je avtorjem treba zagotoviti pravice tudi na tem področju, zato bodo šolam vsako leto namensko zagotavljali sredstva za plačilo nadomestila avtorjem. V sporazumu se je ministrstvo zavezalo, da bo v triletnem prehodnem obdobju zagotovilo 1,7 evra neto na leto na učenca, kar na letni ravni znese približno petsto tisoč evrov. Višina sredstev bo vsako leto odvisna od števila vpisanih otrok, pojasnjujejo pri Sazorju. Polovico tega zneska bodo razdelili med založbe, teh je več kot štirideset, polovico pa med avtorje, ki jih je približno šeststo, še pojasnjujejo. Vzporedno bodo v triletnem prehodnem obdobju tekle meritve in analize o tem, kaj in koliko fotokopirajo na slovenskih šolah.

Po besedah ravnatelja Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, Aleša Žitnika, je bilo fotokopij, ki bi jih učitelji uporabljali pri pouku, zanemarljivo malo. Čeprav se strinja, da je bilo to področje treba urediti, pa se vseeno ne more znebiti občutka, da so v šolah našli »molzne krave«. »S tem so se avtorji spustili na raven obrtnikov, ki iščejo le zaslužek. Fotokopij je precej manj, kot bomo zdaj za to plačevali,« je prepričan Žitnik, ki poudarja, da se ob tem zanemarja poslanstvo šol, ki z motiviranjem učencev za branje vzgajajo prihodnje bralce in kupce knjig. Šolam bo denar za fotokopije sicer namenilo ministrstvo, a Žitnik opozarja, da bo šlo kljub temu iz skupnega »žaklja«, kar pomeni, da bo zmanjkalo za kaj drugega. »Recimo za nakup novih knjig za našo knjižnico, kar bi bilo že zelo dobrodošlo,« je še dejal Žitnik.

Tudi ravnatelj Osnovne šole Ivana Groharja, Marko Primožič, se strinja, da je področje avtorskih pravic treba urediti tako kot drugod po Evropi, a kljub temu meni, da so stvari glede fotokopiranja v slovenskih šolah prenapihnjene. »Pri nas smo nekaj časa spremljali, koliko gradiva se fotokopira, in izkazalo se je, da tega ni tako ogromno. Učitelji veliko gradiv, ki jih uporabljajo pri pouku, ustvarijo sami ali pa uporabljajo javno dostopna gradiva na spletnih portalih.« Podobno pravi ravnateljica Osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica Zlata Rejc, ki prav tako meni, da je to področje treba urediti, a so izbrali napačen pristop, ko so nadomestilo določili kar »čez palec«, brez neke resne analize, ki bi pokazala, koliko v šolah dejansko uporabljajo fotokopije. »Analiza bo potekala šele zdaj. Kdo bo potem vrnil denar, če se bo izkazalo, da v šolah ni toliko fotokopiranja,« se sprašuje Zlata Rejc. Pojasnila je, da so v njihovi šoli dva meseca spremljali število fotokopij in tudi pri njih se je izkazalo, da tega res ni veliko.