Vikendi namesto pašnikov

Naj mi bo oproščeno in obenem dovoljeno, da nadaljujem članek, ki je bil objavljen 9. avgusta v Gorenjskem glasu.

Popolnoma se strinjam z g. Poharjem in g. Sajovicem. Če želimo rešiti slovenskega kmeta, mora vlada po hitrem postopku spremeniti zakone, zaradi katerih grozi propad slovenskega kmeta. Vsi zakoni in razne odločbe, sprejete 'na horuk', takoj po drugi svetovni vojni, so za današnji čas protiustavni in nesprejemljivi, torej nični. Vse, kar je bilo po drugi vojni čez noč pokradeno kmetijam, naj se takoj vrne kmetijam in ne ljudem, ki nimajo danes nobenega interesa, da bi kmetovali. Nemudoma naj se ukine zakon o izplačilu nujnega deleža na kmetijah, ki po nepotrebnem bremeni prevzemnike kmetij. V pojasnilo: nujni delež je bil nekoč sprejet zato, da je zaščitil vse tiste, ki so delali na kmetiji (brate in sestre prevzemnika). Danes delo na kmetiji v glavnem opravijo stroji, stricev in tet ni več, nujni delež pa sorodniki dobijo po nepotrebnem in s tem po nepotrebnem izčrpavajo kmetije. Poznam primere, ko starši lastnim otrokom izplačujejo nujne deleže, ti pa jim še celo postavljajo pogoje. Bojim se, da naše sodstvo še dolgo ne bo kos kmetijski problematiki in nasploh poštenemu sojenju (naši državljani imajo nešteto pritožb na Evropskem sodišču). Čisto na vrhu imamo sodnike, ki so se pred petindvajsetimi leti osamosvajali s figo v žepu. S pomočjo laži nam zapirajo najbolj zaslužne za danes samostojno evropsko državo. Tudi brigadirju, ki je izpolnil dano povelje takrat najvišjih voditeljev, grozi naše pravosodje (beri krivosodje) s ponovnim zaporom.

Če hočemo, da bo beseda kmet zopet postala spoštovana in ne psovka, predlagam, da takoj in dobesedno prepišemo od sosede Avstrije kmetijski zakon, ki bo omogočal kmetijam normalno kmetovanje in dostojno življenje, zakon o gozdovih, s katerim se bo povrnilo (za lenuhe in preštevilne gozdarje ter slabe lastnike gozdov boleče) normalno gospodarjenje z gozdovi, in zakon o lovu, s katerim bo lov postal spet gospodarska dejavnost.

Jože Meglič - Tič

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 20. avgust 2014 / 08:01

Tanja odgovarja

Spoštovana ga. Tanja. Oglašam se vam ponovno, saj vam v prvem pismu, ki sem ga poslala v novembru, nisem razkrila vseh svojih težav. Skrbi me, kako bo s hišo, ker finančno nisem več močna....

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:17

Slovenska zgodovina

»'Pozdravljena, jugoslovanska vojska, na osvobojeni slovenski zemlji,' je 9. maja 1945 – ob osvoboditvi Ljubljane – zapisal duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. 'Pridi z oljkovo mladiko miru,...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:14

Ledeni Peričnik

Čarobna zimska podoba v led okovanega slapa Peričnik je dokaz, da ledeniška dolina Vrat upravičeno sodi med najlepše in najbolj markantne slovenske – pa tudi svetovne – naravne znamenitosti. Slap z...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:13

Skakalni vikend v Zakopanah

Tako kot v naši deželi sodijo tudi na Poljskem smučarski skoki med ene izmed najbolj priljubljenih športov. Rdeče morje navdušenih domačih navijačev je v Zakopanah vzneseno valovilo ob uspehih svoj...

Nasveti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:10

Fanny, to se za žensko ne spodobi!

... Maja bo minilo 170 let od smrti nemške romantične skladateljice Fanny Mendelssohn Bartholdy, pozneje Hensel, dolga leta neznane in zatajene. Bila je štiri leta starejša sestra Felixa Mendelssoh...

GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:06

Pavel Knobel – »bukve iz Kranja, polne drekanja«

Marsikdo bo zastrigel z ušesi ob podatku, da je bil Pavel Knobel prvi slovenski pesnik. Če nam je všeč ali ne, drži, da je izdal leta 1801 prvo slovensko samostojno zbirko posvetnih pesmi z naslovo...