Pavel Knobel – »bukve iz Kranja, polne drekanja«

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (84)

Marsikdo bo zastrigel z ušesi ob podatku, da je bil Pavel Knobel prvi slovenski pesnik. Če nam je všeč ali ne, drži, da je izdal leta 1801 prvo slovensko samostojno zbirko posvetnih pesmi z naslovom Štiri pare kratkočasnih novih pesmi od Pavla Knobelna skovane inu Kranjcem v spomin dane. Uradno proglašeni prvi slovenski pesnik je sicer Valentin Vodnik, saj je slovenska literarna zgodovina za prvo slovensko pesniško zbirko v pra­vem pomenu besede razglasila Vodnikove Pesme za pokušino, ki pa so izšle v Ljubljani šele pet let kasneje, februarja 1806. Sam Valentin Vodnik je Knoblovo »mojstrovino« označil kot »bukve iz Kranja, polne drekanja«.

Učitelj, organist, skladatelj in cerkovnik Pavel Knobel se je rodil 24. januarja 1765 na Orehku pri Postojni. Napisal in uglasbil je okoli dvajset cerkvenih pesmi in latinsko mašo Missa simplex. Najprej je učil v Postojni, svojo knjigo s slovito pesmijo Od perdca pa je izdal v Kranju, kjer je učil 13 let. Kasneje ga je življenje zaneslo še v Višnjo Goro, Ribnico in Tomaj.

»Štiri pare kratkočasnih novih pesmi od Pavla Knobelna skovane inu Krajncam za spomin dane« so bile torej izdane v Kranju. Nekateri so se in se še nad tem zgražajo, drugi so se (in se še) smejijo. Smešno ali ne, očitno je, da so Knobel in njegovi sodobniki že poznali trditev, ki še vedno pravi, da je »perdec« za človeško telo nekaj dobrega. Zato poskušajmo gledati na vodilno pesem Od perdca kot poučno ali pa zabavno epizodo razvoja slovenskega pesništva. Ostalo pa je zapisano: »Tukej morem naprej zamerkat, de v eni tovaršiji pred ludmi perdeti, je vendar vselej nespodobnu. Kdur tedej za volo zdravja perdca zaderžat ne smej, nej ga saj iz kašlenjam ali vsekvanjam sprej­mi, da se ne bo šlišal.«

Sicer pa bodimo konkretni. V Štirih parih kratkočasnih novih pesmi namreč beremo tudi pesem, napisano za solo in kor, to je zborovsko spremljavo:

Solo: Kdur enga jetnika / Iz ječe spusti / Ga hvala velika / Povsod doleti. Kor: Napnimo fagot / Perdimo povsod, / Tiberju na čast, / K' je dal to oblast!

Solo: Naš' strš' dobra dela / še nejso poznal', / sapo, ke je bla zrela, / so v čevah držal'. Kor …

Solo: Arcat se poflisa / Nu vsakmu povej, / de perdec se skisa, / če vunkej ne grej. Kor …

Solo: Prav noter ni zanj, / Prostor je tesan, / Sram nej te ne bo / Pahni ga glasnu. Kor …

Solo: Ženske se še en malu / Sramujejo v'čas, / Spuščaju po malu, / Po tihim, počas'. Kor … Solo: Ga hočjo vtajit, / Ne morjo tu skrit, / Če uhu zain ne zvei / Pa nos kmal povei. Kor … Seveda se pripoved o »perdcu« še vleče in vleče … Skratka: vse za zdravje!

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Žirovnici se je 26. 1. 1797 rodil slovenski jezikoslovec kritik in literarni zgodovinar Matija Čop. Imel je odločilno vlogo pri razvoju slovenske literature.

V Radovljici se je 27. 1. 1712 rodil zdravnik Janez Krizostom Pollini. Domnevno je imel skrivno sredstvo proti spolnim boleznim.

V Zagorici pri Bledu se je 27. 1. 1738 rodil šolnik, filolog in prosvetlitelj Blaž Kumerdej.

V Novi vasi pri Lescah se je 28. 1. 1763 rodil goriški nadškof in metropolit ilirski Jožef Balant.

V Kranju se je 29. 1. 1840 rodil lekarnar Karel Šavnik, kranjski župan med letoma 1874 in 1910.