Pozitivni učinki davčnih blagajn
V finančni upravi ocenjujejo, da polletni finančni učinki uvedbe davčnih blagajn znašajo 37,6 milijona evrov.
Kranj – Vlada je ob pripravi zakona o davčnem potrjevanju računov ocenjevala, da bo uvedba davčnih blagajn na letni ravni prinesla v državno blagajno dodatnih 75 milijonov evrov prihodkov. Finančna uprava je pred dnevi javnosti že predstavila polletne učinke uvedbe davčnih blagajn, ki se kažejo tako v povečanju prijavljenega prometa, ki izhaja iz dobav blaga in storitev, kot v povečanju vplačil davka na dodano vrednost (DDV) in večjemu številu prijav fizičnih oseb v zavarovanje. Iz podatkov je razvidno, da je uvedba davčnih blagajn v prvih šestih mesecih prinesla v državni proračun dodatnih 37,6 milijona evrov. Zavezanci, ki uporabljajo davčne blagajne in so oddali obračun DDV-ja, so v obdobju od februarja do julija izkazali 649,7 milijona evrov neto vplačil DDV-ja, kar je 36,5 milijona evrov ali 5,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, pri tem pa je zanimivo, da so mali zavezanci v dejavnosti gostinstvo izkazali kar za 21,2 odstotka več neto vplačil DDV-ja. Ker finančna uprava lahko s pomočjo davčnih blagajn nadzira tudi delo in zaposlovanje na črno, se je povečalo tudi število prijav v zavarovanje za socialno varnost, s tem pa tudi plačila prispevkov za socialno varnost ter akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve. V prvih letošnjih sedmih mesecih je bilo pri zavezancih, ki uporabljajo davčne blagajne, v zavarovanje na novo prijavljenih 33.421 oseb, med njimi 16.806 oseb, ki izdajajo račune (blagajniki).
Po podatkih finančne uprave je do 16. avgusta 56.949 davčnih zavezancev prevzelo skupno 77.665 digitalnih potrdil za uporabo sistema davčnega potrjevanja računov, račune pa je prek davčnih blagajn potrjevalo nekaj manj kot 50 tisoč zavezancev. V času od uvedbe davčnih blagajn do sredine avgusta so potrdili že več kot 616 milijonov računov.