Tudi narava zdravi in lajša težave

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Nasveti / torek, 16. avgust 2016 / 15:29

»Po dolgih letih dela v medicini v medicinski literaturi preberem, da je blato neprecenljiv zaklad in dar zemlje in da so številne študije dokazale učinkovitost delovanja blata na naše telo. Ampak to še ni vse ...« pravi specialistka ginekologije in porodništva dr. Marija Ocvirk.

Dr. Marija Ocvirk, ki v Dobrna Medical vodi dispanzer za ženske, tudi pove, da celo v ambulanti doživi, da ji pacienti povedo, kako jim blato pomaga pri težavah: »Še vedno se temu čudim. Čudim se tudi kot zdravnica, ki se je med študijem naučila uporabljati in verjeti v moč kemije in kirurgije, manj pa v moč narave. Sedaj spoznavam, da tudi narava zdravi in lajša težave – in to celo brez stranskih učinkov.«

V Termah Dobrna uporabljajo dve vrsti blata. Eno je nastalo z milijoni let staro mineralizacijo vulkanskih ostankov, pomešanih s pramorjem, ki je takrat prekrivalo evropsko celino. To blato ima več mineralnih vsebnosti. Druga vrsta je šota, nastala s preperevanjem rastlin brez prisotnosti kisika, ki ima več rastlinskih vsebnosti. Vse to pomešajo s termalno vodo iz vrelca, ki prihaja iz zemeljskega jezera v globini 1200 metrov že več stoletij z enako močjo, enako sestavo in temperaturo. Tako so nastale blatne kopeli ali močvirne kopeli ter blatne ali močvirne obloge.

Ugodni učinki blata

Splošno znano je toplotno delovanje blata, saj ta toplota prehaja v telo počasi, vendar v globino tkiv. Kot pojasni zdravnica, blato na ta način deluje ugodno na krvni obtok, telesni metabolizem, mišično sprostitev in stene notranjih organov, saj poveča elastičnost in viskoznost vezivnega tkiva. Prebava in izločanje se izboljšata. Ravno tako lajša težave dolgotrajnih degenerativnih in revmatskih bolezni gibalnega aparata, težave po poškodbah, vnetjih in operacijah. Omogoča hitrejše izločanje odpadnih telesnih produktov, poveča aktivnost vezivnega tkiva in imunskih celic. Pri daljši uporabi se poveča telesna odpornost, kronična vnetja se umirijo. Vpliva na duševno in telesno sprostitev ter zmanjša bolečine in občutljivost na bolečine.

Uporabljajo tudi hladne obloge, predvsem v akutnih fazah bolezni ali po operacijah in poškodbah, ko je treba metabolizem umiriti, po akutnem obdobju pa se nadaljuje s toplimi oblogami. »V obeh primerih stimuliramo regeneracijo prizadetega tkiva,« še pojasni dr. Marija Ocvirk, ki pa v nekaterih primerih toplo blatno kopel ali oblogo odsvetuje. To je v primerih srčnih obolenj, po možganski kapi, pri odpovedi ledvic, tuberkulozi, hudi kaheksiji, akutnih vnetjih, nezdravljenem obolenju ščitnice, nedavnih operacijah na očeh, psihozah. V ginekologiji, ki je njeno področje specializacije, se je uporaba blatnih in močvirnih kopeli izkazala kot učinkovita predvsem pri zdravljenju neplodnosti, kroničnih vnetjih v mali medenici, motnjah ciklusa zaradi nepravilnega delovanja jajčnikov, ponavljajočih se spontanih splavih, po operacijah v primerih postoperativnih vnetij, hematomov in zarastlin, zgodnjih klimakterijih, neurogenih mehurjih, atrofijih zunanjega spolovila in nožnice, navalih vročine, recidivantih vnetjih mehurja, urgentnih inkontinenc, motnjah spolnosti, premenstrualnih sindromih, bolečih menstruacijah, kroničnih bolečinah v spodnjem delu trebuha in bolečih dojkah.