Tometov most drži že tristo petdeset let

Tometov most na Seničici ima letnico 1666. Po njem so hodili peš, se vozili s konji, med vojno so čezenj peljali celo tanki, pred kratkim pa se je malce »oddahnil« od velikega prometa. To je namreč kamniti most na lokalni cesti, ki je mnogim služila kot obvozna v času rekonstrukcije mostu v Mednu.

V zadnjem obdobju, ko je potekala obnova mostu nad železniško progo v Mednu, so številni vozniki za pot proti Ljubljani in iz nje uporabljali lokalno cesto od Medvod mimo Seničice in Medna. Domačini pravijo, da je šlo tod okrog tretjine vsega prometa na sicer eni najbolj obremenjenih prometnic v državi. Na trasi je na Seničici tudi kamniti Tometov most z dolgo zgodovino. Na stebru ob mostu je letnica 1666.

Več o mostu nam je povedal Janez Šušteršič, domačin iz Tometove domačije, ki je neposredno ob mostu in je skupaj z mostom in kostanji spomenik lokalnega pomena: »Tometov most letos praznuje 350 let in je eden zelo redkih, ki je v isti funkciji že toliko časa. Bil je na trasi Oglej–Salzburg, ki je bila v zgodovini izredno pomembna. Tega so se takrat očitno dobro zavedali. Most je bil zgrajen skrbno in trdno. Struga Maveljščice, ki teče pod njim, je pri mostu posebej utrjena z obdelanimi izklesanimi kamni. Most so zgradili tako, da so polagali izklesan kamen na kamen praktično brez veziv. Ima le železni lok. Zdržal je vse velike naravne nesreče, tudi potrese.« Šušteršič pravi, da so šli čez most številni znani Slovenci in državniki iz cele Evrope: »Uporabljal ga je France Prešeren, Fran Saleški Finžgar ga je omenil v delu Leta mojega popotovanja. Nekateri most imenuje Napoleonov most. Čezenj se je umikala francoska vojska, ni pa podatka, da bi bil z njo tudi sam Napoleon.«

Pojasnil je, da je čez most do leta 1938, ko so zgradili sedanjo cesto, potekala edina prometnica mimo Medvod do Škofje Loke in Kranja. Pred vojno se je imenovala Ljubeljska cesta. Most je bil pomemben tudi v nekdanji Jugoslaviji. »Da je ostal tak, kot je, in da ga niso povečali, ima velike zasluge prof. dr. Marjan Mušič, ki ga je uvrstil v takratni jugoslovanski katalog varovanih kulturnozgodovinskih spomenikov,« pove Šušteršič, ki si želi, da bi zanj poskrbeli tudi v prihodnje in ga obvarovali propadanja. »Ob njegovi obletnici bi ga bilo smiselno obnoviti. Zaščitni podporni zid neposredno ob temelju mostu se je po 350 letih začel rušiti. Za skupnost bi bila to velika škoda, da bi takšen objekt začel propadati. Most so sicer restavrirali pred približno tridesetimi leti, a je bil potreben le lepotnih popravkov. Celoten zaščiten kompleks bi bil sedaj potreben obnove, vključno z naravno-kulturno dediščino (kostanji, zid, struga).«

Kdor prečka most, niti ne ve za njegovo zgodovino in pomembnost, saj ob njem ni nobene označevalne table. Kljub temu se ustavi kakšen turist, pred leti pa je služil celo kot kulisa angleški glasbeni skupini pri snemanju videospota.