Rekordna prodaja v Komendi

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 12. avgust 2016 / 00:00

V Poslovni coni Komenda letos poslujejo krepko nad pričakovanji. Že v prvi polovici leta so prodali zemljišča osmim podjetjem in dolg prvič znižali pod devet milijonov evrov. Direktor Matic Romšak pričakuje, da bodo vsa zemljišča prodali v dveh letih.

Komenda – Ob ambiciozno zastavljenem projektu – postati ena od vodilnih poslovnih con v regiji – so nekatere zgrešene odločitve prejšnjega vodstva Poslovno cono Komenda pripeljale v nezavidljiv položaj. Razmere v podjetju so ob prevzemu vodenja konec leta 2010 začrtale tudi delo sedanjega direktorja Matica Romšaka.

»Ob mojem prihodu v podjetje ni bil vrnjen niti en evro najetih kreditov v vrednosti 15 milijonov evrov, s katerimi je bila zgrajena infrastruktura. Banke so nam zaračunavale zakonsko določeno zamudno obrestno mero v višini 8,05 odstotka, ki nam jo je uspelo zmanjšati na današnje štiri odstotke. Danes 96 odstotkov prihodkov namenimo za poplačilo dolgov upnikov, hkrati pa smo zmanjšali stroške poslovanja podjetja iz nekdanjih 1,5 milijona na današnjih 300 tisoč evrov,« pripoveduje Romšak, ki je že po dobri polovici leta uspel prodati zemljišča kar osmim podjetjem. »Še zlasti velja poudariti Iskro Zaščite, Zepta-Frigologo, Plastiko Virant in podjetji Steel in Frapak, ki so vsi kupili in v glavnem tudi že plačali zemljišča površin, večjih od deset tisoč kvadratnih metrov.«

S prodajo zemljišč so tako namesto predvidenih treh ali štirih milijonov na letni ravni, zaslužili pet milijonov evrov že po dobri polovici leta. Z izkupičkom bodo znižali dolg do Družbe za upravljanje terjatev bank, Gorenjske banke ter Sberbank. Ta se bo prvič spustil pod devet milijonov evrov.

»Še posebno me veseli, da smo uspeli pritegniti tuja podjetja. Še pred nekaj leti sem se na sejmu v Münchnu pogovarjal s potencialnimi nemškimi investitorji, ki so bili mnenja, da moramo najprej spraviti državo v red. Menim, da je Slovenija v zadnjih dveh letih naredila korak naprej, gospodarska klima je ugodnejša in tujci to vedo, saj se o stanju države, v kateri nameravajo vlagati, zelo dobro pozanimajo,« razlaga Romšak, ki se nadeja, da bodo v naslednjih dveh letih prodali večino še nezasedenih parcel. V zadnjem času so namreč spremenili lokacijski načrt, po katerem bo na številnih parcelah možna gradnja večjih objektov ter združevanje posameznih zemljišč. »Za večje investitorje je to res zadnja priložnost za prihod v našo cono, saj sta od nezasedenih parcel, le še dve v velikosti okoli dveh hektarov.

Skupno je v coni na razpolago še približno 18 hektarov zemljišč, če vključimo tudi trenutno izvzetih sedem hektarov. »Smo namreč tudi ekskluzivni prodajalec za pet hektarov zemljišč v lasti Banke Koper, šest hektarov pa je naših lastnih zemljišč. Zares želimo, da bi dobili nazaj večjih del izvzetih sedmih hektarov, tako imenovanega Žabjega rajona, kjer so zazidljiva zemljišča, ki pa še nimajo okoljskega soglasja. V ta namen smo izvedli številne okoljevarstvene ukrepe, v prihodnjih mesecih pa nameravamo postaviti še merilno mrežo padavin na mestu iztokov iz zadrževalnikov proti območju Nature 2000. Na tem območju bomo preverjali zastajanje vode in naredili karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti na območju Suhadol. To bo stalo okoli 20 tisočakov, in ko bo opravljeno, se bomo ponovno sestali s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter Zavoda za varstvo narave. Srčno upam, da bomo že letos naredili preboj v pozitivno smer. Teh sedem hektarov namreč potrebujemo, da lahko poplačamo še preostanek dolgov podjetja.«