Večina žita bo za krmljenje goveda
Pridelovalci žit so ječmen že poželi, žetev pšenice se približuje koncu, začela se je tudi že žetev tritikale, ki postaja na Gorenjskem vse pomembnejše žito v setvenem kolobarju. Pogoji za pridelavo žit so bili letos ugodni in tudi pridelek je dokaj dober. Na kmetijskih gospodarstvih bodo večino žita porabili za krmljenje goveda, tržne prodaje je zelo malo.
Marija Kalan: »Na kmetijskih gospodarstvih veliko večino žita porabijo za krmljenje goveda in prašičev, deloma tudi za mletje v moko (in peko kruha), tržne prodaje, ki je nekdaj dosegala omembe vredne količine, pa skorajda ni. Razlog za to je tudi nizka odkupna cena žit.«
Koruzni hrošč se je letos na Gorenjskem že močno razširil, vse večja je tudi škoda, ki jo povzroča. Ker je najboljši ukrep zoper širjenje hrošča dosledno kolobarjenje, pri katerem je koruza lahko na isti njivi le vsako drugo leto, v kmetijski svetovalni službi pričakujejo, da bodo kmetje jeseni prav zaradi tega posejali na njivah še več žit kot doslej.
Kranj – Čeprav je na Gorenjskem glavna kmetijska dejavnost živinoreja, je žetev žit poleg spravila trave, koruze za siliranje in krompirja eno najpomembnejših (poletnih) kmetijskih opravil. Žita namreč zasedajo na Gorenjskem okrog dva tisoč hektarjev njiv, od tega okrog 700 hektarjev ozimni ječmen, 570 hektarjev ozimna pšenica, blizu 500 hektarjev tritikala, 50 hektarjev rž, 40 hektarjev pira, nekaj površin pa še druga žita – jari ječmen in jara pšenica, oves, proso in ajda. Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je (bilo) letos v setvenem kolobarju približno toliko žit kot lani, v primerjavi s prejšnjimi leti pa je vse manj jarih žit in vse več tritikale, to je krmnega žita, ki je križanec med ržjo in pšenico. Letos so bili pogoji za pridelavo žit dokaj ugodni, ponekod je bilo le spomladi manjše pomanjkanje padavin, sneg, ki je zapadel ob koncu aprila, pa tudi ni povzročil večje škode.
Večina ozimnega ječmena je bila požeta med 8. in 15. julijem, pridelek je bil približno enak kot lani, hektarski donos je znašal od 5,5 do 6,5 tone ne hektar. »Pri pridelavi ječmena je bilo letos zelo pomembno, da so ga pridelovalci dvakrat ali trikrat dognojili in da so pravočasno zatrli plevel in izvedli ukrepe za varstvo rastlin pred boleznimi,« je dejala Kalanova in dodala, da sta bili med boleznimi najpogostejši ramularijska pegavost in listna progavost.
Žetev pšenice se je začela po 20. juliju in bi bila že končana, če pridelovalcem pri spravilu ne bi nekoliko nagajalo vreme. Na območjih, kjer so tla bolj plitva, so spomladi občutili blažjo sušo, tam so bili posevki pšenice redkejši in tudi pridelki nekoliko manjši – okrog pet ton na hektar, drugje, kjer so bili posevki gostejši in so pridelovalci pravočasno izvedli vse agrotehnične ukrepe, pa so bili višji in znašajo od sedem do osem ton. Višina pridelka je bila odvisna tudi od tega, ali so se pridelovalci odločili za pridelavo sort krušnih ali krmnih žit – pri prvih je kvaliteta zrnja boljša in pridelek večji, pri drugih je zrnje nekoliko slabše, a pridelek manjši.
Prvi pridelovalci so v teh dneh začeli pospravljati že tudi tritikalo, večina pa jo bo po napovedih kmetijske svetovalne službe požela v dneh okrog 10. avgusta. Pridelki bodo dobri, približno takšni kot pri pšenici, in se bodo gibali od šest do sedem ton na hektar. »Pridelava tritikale se je na Gorenjskem začela močneje širiti v zadnjih petih letih. Kmetje so namreč spoznali, da daje dobre pridelke in lepo uspeva tudi na bolj kislih tleh,« je pojasnila Marija Kalan in dodala, da pridelovalci doslej pri pridelavi tritikale niso imeli težav z boleznimi, letos pa so se začele pojavljati, med njimi rumena rja, ki povzroča škodo predvsem na bolj vlažnih in senčnih legah.