V svetu gledališke improvizacije

Vid Sodnik, ki je po rodu z Zgornje Bele, sicer pa živi v Ljubljani, je devetindvajsetletni improvizator, performer in voditelj oddaje Na lepše, ki ohranja čut za radovednost in samoiniciativno raziskuje vse, kar ga zanima.

Zgornja Bela – Vse se je začelo na Gimnaziji Kranj, kjer je mentor Boštjan Gorenc - Pižama dijake navdušil za improvizacijo, po končani srednji šoli pa so z Rokom Bohincem, Sašem Staretom in Maticem Bitencem v Kranju ustanovili KUD Kiks. Organizirali so vedno več dogodkov, Vid pa se je s tem želel ukvarjati profesionalno, zato je stopil v stik s Kanadčanom Keithom Johnstonom: »Prodal sem avto, 'našparal', kar se je dalo, in za pol leta odšel v Kanado, kjer sem se skupaj s prijatelji iz tujine, ki sem jih spoznal na festivalih, od Keitha učil o gledaliških športih.«

Improvizacija ali kako razumeti človeške odnose

Po vrnitvi v domovino je z Jušem Milčinskim in Petrom Franklom ustanovil IGLU – Improvizacijsko gledališče Ljubljana, eno redkih profesionalnih gledališč s poudarkom na improvizaciji pri nas, ki zajema tudi šolo improvizacije. Poleg tega je Vid skupaj s tistimi, ki so se z njim izobraževali v Kanadi, ustanovil mednarodno združenje evropskih improvizatorjev Ohana. Vanj so vključeni improvizatorji iz šestnajstih držav, ki se sestanejo trikrat letno in delijo svoje znanje, saj formalne izobrazbe iz improvizacije za zdaj še ni mogoče pridobiti. V Gradcu profesionalni igralci, ki so hkrati tudi člani Ohane, na akademiji poučujejo predmet Improvizacija. Pri nas je temu najbliže Impro liga, ki pa je zelo majhen košček gledališke improvizacije. Vid meni, da bi improvizacijo morali poučevati v šolah, saj gre za tehnike, ki pomagajo razumeti človeške odnose – kaj pomeni, da ima nekdo višji oziroma nižji status kot ti, kako komunicirati, nadaljevati idejo, sodelovati … Na odru gre namreč za medsebojno povezanost improvizatorjev, kjer ne moreš reči ne, forma gledališke improvizacije pa zahteva izobraževanje in raziskovanje.

Napake so inspiracija

»Zavedam se, da starejše generacije profesionalnih igralcev, ki so avtoriteta na svojem področju, ne bodo spremenile svojega mnenja, zelo pa nas veseli, da na predstave IGLU-ja hodijo študenti AGRFT-ja in profesionalni igralci mlajših generacij, ki si želijo sodelovati z nami. To nam daje upanje, da ko bodo oni avtoriteta na svojem področju, bo tudi gledališka improvizacija dobila razsežnost in veljavo, ki si ju zasluži,« pravi mladi performer in nam zaupa, da je improvizacija uporabna tako v vsakdanjem življenju kot tudi v poslovnem svetu. V Ameriki in Nemčiji podjetja najemajo gledališke skupine, ki jih na primer teden dni poučujejo o improvizacijskih veščinah, ki jim lahko pomagajo pri prodaji zgodb, izdelkov in javnem nastopanju: »Gre za to, kako se sprijazniti s tem, da delaš napake in se iz njih učiš. Napake so inspiracija.« Ker je po njegovem mnenju pri improvizaciji problem to, da po predstavi ne moreš pokazati nobenih dosežkov, so s Tomažem Lapajnetom Deklevo, Mišo Mahnič in Andražem Gartnerjem izdali knjigo Komedije: osem dramskih besedil. Snemali so impro predstave, jih zapisali in izdali v knjižni obliki: »Gre bolj za literarni eksperiment, s katerim smo želeli pokazati, da tudi improvizatorji nekaj počnemo.«

Popeljal vas bo na lepše

Vid je tudi eden od voditeljev oddaje Na lepše, razvedrilne oddaje o slovenskem turizmu, ki jo RTV Slovenija pripravlja v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo. Oddaja je usmerjena v trajnostni, zeleni turizem, aktivno preživljanje prostega časa v naravi in vode. Pri tem delu je Vidu najbolj všeč, da se uči: »V šoli od geografije morda nisem odnesel vsega, kar bi lahko, zdaj pa v Sloveniji znova odkrivam tisto, o čemer prej nisem imel pojma, sploh nisem vedel, da obstaja. Spoznavam vse, česar v šoli po navadi ne učijo. Navdušujejo me člani turističnih društev in angažirani ljudje, ki komaj čakajo, da ti pokažejo in povejo vse o svojem domačem kraju.«

Vid je v svojem življenju prepotoval večji del Evrope, Amerike in Azije: »Ljudje so po vsem svetu enaki. Spoznaš dobre, preproste ljudi, ki so te veseli in te povabijo domov, pa tudi slabe ljudi, ki te hočejo oropati, a to ni nujno vezano na narodnost, raso, veroizpoved … Poleg tega sem opazil, da so tako v tujini kot tu ljudje zelo ponosni in se zavedajo lepot, ki jih imajo doma.« Perspektivni Kranjčan še naprej želi delati na televiziji, ki ga zelo privlači, rad bi potoval in snemal dokumentarne prispevke, seveda pa bo ostal povezan tudi z improvizacijo.