Gorskih reševalcev iskalci pokemonov ne skrbijo

Slovenski gorski reševalci se niso odločili za podobno opozorilo kot njihovi hrvaški kolegi, ki so turistom odsvetovali igranje vse bolj priljubljene igre Pokemon Go po Velebitu. Če bodo iskalci upoštevali pravila gibanja v naravi, bi bila lahko ta igra celo pozitivna in mlade zvabila proč od računalnikov, meni Matjaž Šerkezi iz Gorske reševalne zveze Slovenije.

Kranj – Poletni konci tedna gorskim reševalcem običajno prinesejo obilico dela, saj je planinska sezona na vrhuncu. Po informacijah Matjaža Šerkezija iz Gorske reševalne zveze Slovenije se v glavni sezoni število nesreč poveča, predvsem so skrb vzbujajoče smrtne žrtve, vse skupaj pa je odvisno od števila obiskovalcev: »Po letošnji statistiki je teh nekaj manj kot v lanskem letu, ni pa bistvenega odstopanja. Če si po eni strani želimo dobre turistične sezone, si seveda po drugi strani želimo čim manj nesreč v gorah. Vse lahko dosežemo s preventivo in pri tem je treba poudariti, da to ni samo naloga Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije, ampak bi se vanjo morali vključiti tudi turistično-informativni centri ter druge organizacije in podjetja, ki promovirajo in tržijo gorništvo kot del njihove ponudbe.« Po številu nesreč izstopajo območja okoli najvišjih vrhov, torej Triglavsko pogorje, Stol in Grintovec, potem pa še posamezna nižja območja, planine, kjer je predvsem ob koncih tedna večje število turistov, tudi mnoge družine z otroki.

Vreme v hribih je drugačno kot v dolini

Ponovno je tako vredno poudariti najpomembnejša navodila planincem, ki so neodvisna od letnega časa, najdete pa jih tudi na spletnih straneh Gorske reševalne zveze Slovenije in Planinske zveze Slovenije oziroma planinskih društev. Pred turo se vprašajte, kako dobro ste psihično in fizično pripravljeni in ali je tura primerna za vas. Pozanimajte se o vremenu, slabo vreme in vidljivost lahko čas hoje podaljšata tudi do desetkrat. Imejte oblačila, ki vas bodo zaščitila pred močnim vetrom, mrazom, padavinami. Vreme v gorah je tudi poleti lahko povsem drugačno kot v dolini. Seznanite se s kočami, zavetišči, bivaki na poti. Primerno se opremite za turo in jo skrbno načrtujte, saj ste na vrhu šele na polovici cilja, ki je za vsakogar varna vrnitev domov. O vsaki turi obvestite partnerja, prijatelja ali znanca. Obvestilo naj vsebuje podatke o načrtovani poti, morebitne rezervne cilje in okviren čas vrnitve. Priporočljivo je, da na vidnem mestu v avtu pustite listek s podatki o načrtovani turi in se vpišete v vpisne knjige na kočah in vrhovih, kar bo v veliko pomoč gorskim reševalcem v primeru poizvedovanja. Na sami turi začnite počasi, poskrbite za pravilno hojo, sprostitev mišic pri počitku, hitrost hoje prilagodite najšibkejšemu udeležencu, na izpostavljenih delih si nadenite čelado ter uporabljajte samovarovalni sestav na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh. V primeru poslabšanja vremena čim prej poiščite zavetje in sestopite z izpostavljenih grebenov. Če hodite v skupini, naj ta ostane skupaj do konca ture.

Pravilna uporaba opreme

Kot pojasnjuje Šerkezi, na planinskih poteh srečamo planince z odlično opremo, a tudi slabo in nepravilno opremljene planince. Vse pa ni le v opremi, temveč tudi v poznavanju njene pravilne uporabe: »So posamezniki, ki se na vse to požvižgajo, in takšne slej ko prej doleti nesreča ali pa pridejo v situacijo, iz katere ne najdejo več izhoda. V naših gorah še vedno pogrešam čelade in bi jih svetoval vsem, ki se gibajo v gorskem svetu. Sploh na planinskih poteh, ki potekajo čez melišča in pod stenami. Meni osebno se zdi pomembnejša od samovarovalnega kompleta, s katerimi sedaj vsi 'strašijo' po gorah in je marsikje neuporaben, saj naše planinske poti, ki so odlično opremljene in označene, nudijo možnost varnega gibanja brez kompleta. Druga zgodba so ferate ali zelo zahtevne plezalne poti, kjer je raba samovarovalnega kompleta nujna, svetoval bi tudi rabo plezalne vrvi in varovanje. Na teh 'objektih' srečujemo ravno drugačno problematiko – pred dnevi sem na omrežju Facebook prebral, da se je nekdo pripenjal samo v težjih delih z namenom dosege rekorda. Skratka, toliko kot je obiskovalcev gora, toliko je idej, želja in ambicij.«

V gore pravočasno

Pogosto pa se srečujejo s težavami zaradi slabe psihofizične pripravljenosti, ki je bolj ali manj povezana s slabo pripravo na turo, precenjevanjem samega sebe: »V gore se marsikdo odpravi tudi s pretežkim nahrbtnikom – z namenom, da bi kaj privarčeval, in zato v njem s planincem roma cela gora hrane in tekočine, ki ima svojo težo. Vse prevečkrat se v gore podajo tudi prepozno, ob najhujši vročini, skupaj z otroki ali pa celo bolniki s kroničnimi boleznimi, onkološki bolniki, sladkorni bolniki, srčni bolniki, pri katerih nastanejo resne in življenja ogrožajoče težave.«

Na vprašanje, ali tudi slovenski gorski reševalci razmišljajo o podobnem javnem pozivu, za katerega so se ob naraščajoči popularnosti igre Pokemon Go odločili hrvaški reševalci, pa Šerkezi zaključuje, da kot gorski reševalci dodatnega marketinga ne potrebujejo, saj se dnevno srečujejo z nesrečami: »Kot sem že omenil, idej za obiskovanje gora je veliko – in ne glede na to, ali se gremo igro Geocacthing ali Pokemon Go, veljajo ista priporočila in nasveti. Ne verjamem, da bi neka igra lahko povzročila dodatno delo. Mislim, da jo lahko izkoristimo v pozitivnem smislu in s tem mlade privabimo v gore, stran od računalnikov in telefonov.«