Slovenija je prijazna in varna

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 9. avgust 2016 / 11:08

Američan Andrew Villone je za to, da obstaja Slovenija, izvedel ob prebiranju turističnega priročnika Lonely Planet v eni od knjigarn. Tako prepričljivo se je v priročniku bralo o naši deželici, da jo je začel obiskovati, si tu ustvaril posel in se pred dobrima dvema letoma z družino preselil v Čirče pri Kranju.

Andrewa, Natasho, Isabello in Lea Villone sem najprej spoznala 'na daljavo', v televizijski oddaji Lovci na hiše, ki so jo na ameriškem programu Travel Channel za slovenske gledalce prvič predvajali letošnjo pomlad. Mojo pozornost je vzbudil napovednik, da so oddajo z Villonejevimi, družino ameriško ruskega porekla, snemali v Sloveniji, v Čirčah pri Kranju. Radovedna sem postala, ali družina še živi v Čirčah. Prav lahko je bilo najti kontakt do očeta Andrewa, ki se ukvarja s turistično dejavnostjo. Za angleško govoreče goste, večinoma ti prihajajo iz Amerike in Avstralije, organizira večdnevne tematske izlete in jim odstira naravne in kulturne lepote, zlasti pa kulinarične užitke Slovenije – še največ na Primorskem z okusi vinorodnega okoliša, vodi jih tudi na Hrvaško, v Bosno ... V močni konkurenci ponudnikov se je Andrew specializiral za butični turizem, za majhne skupine gostov.

Družina Villone se je v Čirče preselila aprila leta 2014, čeprav se je s selitvijo v deželico pod Alpami Andrew začel spogledovati že leto prej in je iskal primerna stanovanja. Njemu je bil všeč center Ljubljane, ker je lokacija ugodna za njegov posel, soproga Natasha si je zaželela podeželje, da bi se danes sedemletna Isabella in štiriletni Leo imela kje igrati. »Slovenijo sem odkril po naključju v neki knjigarni v turističnem priročniku Lonely Planet in slišati je bilo zelo zanimivo. Leta 1999 je bila priložnost za prvi obisk, v tistih letih sem potoval še kot popotnik z nahrbtnikom,« je pripovedoval Andrew, ki 'originalno' prihaja iz Južne Kalifornije, Natasho pa je spoznal v Rusiji, pred selitvijo v Slovenijo je družina živela v Seattlu. »Želel sem, da Natasha spozna Slovenijo, za pokušino sem jo odpeljal na izlet in že tedaj sva se odločila, da če bova kdaj živela v Evropi, bo to Slovenija,« sta povedala zakonca.

Kar preseliti pa se ni bilo tako enostavno. Andrew pravi, da je bila njegova prednost, da je imel v Sloveniji že vpeljan posel, imel je torej poslovne partnerje in prijatelje. To je selitev pri vsej potrebni papirologiji in ne nazadnje tudi fizično – treba je bilo preseliti številne osebne stvari – precej olajšalo. Prek znancev je izvedel, da se oddaja nadstropje hiše v Čirčah in lokacija se mu je zaradi bližine Bleda, Ljubljane in urejenih ter dostopnih prometnih povezav zdela primerna. Ne gre prezreti niti tega, da so najemnine na periferiji ugodnejše kot v glavnem mestu. Z znanjem slovenskega jezika družino 'rešuje' Isabella, ki obiskuje Osnovno šolo Staneta Žagarja v Kranju in ima že veliko slovenskih prijateljev. Doma se pogovarjajo angleško in rusko, Natasha tudi že pove kakšno slovensko besedo in si želi, da bi se kje v Kranju jezika lahko učila bolj sistematično. Vsakodnevno življenje pri nas se jima sicer ne zdi težko, saj jima tudi sosedje, prijatelji radi pojasnijo, ko česa ne vedo. »Seveda so na poti vedno novi in novi izzivi, ampak to, da se v Sloveniji lahko počutiš varnega, da se otroka lahko varno igrata zunaj, je velik plus. Manj je nasilnih dejanj, zvečer, ko grem z železniške postaje proti domu, me ni strah ... Tu je mir, veliko tišine v primerjavi npr. z velemestnim Seattlom. V petih minutah si povsod, na avtocesti, v trgovini ... Kranj tudi nudi veliko različnih dogodkov,« je izpostavil Andrew. Natasha sodeluje s kranjskim Otroškim kulturnim centrom Krice krace, kjer ima, razen med počitnicami, enkrat na teden umetniške delavnice za otroke in povsem prostovoljno enkrat na mesec tudi učne ure šivanja za otroke. Nekaj denarja zasluži s prodajo avtorskih slik. Je umetnica, naivna slikarka, ki zase pravi, da slika 'umetnost za dušo'. Pravzaprav je tudi kar cela Slovenija, kot še povejo Villonejevi, dežela 'za dušo'.