Od muzikalov do jazza

Besedilo: Urša Gluščič
Kategorija: Razvedrilo / torek, 9. avgust 2016 / 13:54

Nataša Škerbec je 27-letna obetavna vokalistka iz Radovljice. Trenutno sodeluje v popularnem slovenskem muzikalu Mamma Mia, izobražuje se v klasičnem solo petju, kot pravi, pa za svojo dušo najraje poje jazz. Ljubezen do petja jo spremlja že celo življenje, želi pa si, da bi to postala tudi njena poklicna pot.

Koliko časa se že ukvarjate s petjem?

»Petje me je zanimalo že od nekdaj. Že kot zelo majhna deklica sem rada prepevala, v osnovni šoli pa sem o petju začela resneje razmišljati oz. sem začutila, da bo to mogoče moja življenjska pot. V času srednješolskega izobraževanja sem začela sodelovati v različnih glasbenih projektih, kot so npr. muzikal Moje pesmi, moje sanje v produkciji Musikéa in Prešernovega gledališča Kranj. V tem obdobju sem se začela tudi šolati na področju pop petja pri Simoni Vodopivec Franko. Kasneje sem šolanje s poudarkom na klasiki nadaljevala pri Ireni Vidic, kjer se šolam še danes.«

Omenili ste muzikal Moje pesmi, moje sanje. Kaj vas je vzpodbudilo k sodelovanju? Kaj ste se naučili v okviru tega projekta?

»To je bil prvi večji projekt pri katerem sem sodelovala. Bila sem še zelo mlada, dokaj neizkušena, ampak zelo vesela, da sem lahko del te zgodbe. Želela sem pridobiti nove izkušnje, spoznati nove ljudi in narediti korak naprej na moji pevski poti. Moje pesmi, moje sanje so mi dale zelo veliko, saj sem v vpogled dobila profesionalno gledališče, delo s profesionalno ekipo … skratka »waw« efekt. Takrat sem videla, da je to tisto, kar želim početi. Glasba je začela postajati vedno bolj pomemben del mojega življenja, hkrati pa sem se navdušila tudi nad muzikali.«

Muzikali imajo torej posebno mesto na vaši pevski poti. Zakaj prav muzikali? Kaj je po vašem mnenju posebnost muzikalov, ki jim daje čar?

»Poleg glasbe me navdušuje tudi gledališče in zelo rada sodelujem v projektih, kjer se ti dve veji umetnosti prepletata. V okviru muzikalov z glasbo poveš neko zgodbo. Nisi samo na odru in poješ, ampak ljudem daš še tisto nekaj več, da bolj začutijo samo sporočilo. Želela sem ustvarjati v tej smeri, zato so projekti začeli kar nastajati. V okviru našega društva Theatrum Mundi smo kot prvo uprizorili glasbeno-gledališko predstavo Vstop izstopa, leta 2012 pa je nastal še meni zelo ljub projekt Love For Sale, zgodba o Coleu Porterju, ki smo jo med drugim uprizarjali tudi na gradu Strmol, v Veroni in drugod po Italiji.«

Lansko leto ste začeli sodelovati tudi v popularnem slovenskem muzikalu Mamma Mia, ki je še vedno zelo aktualen.

»Res je. Lahko rečem, da se je z Mammo Mio moje življenje zelo spremenilo. Po srečnem spletu okoliščin mi je bila ponujena priložnost sodelovanja pri omenjenem muzikalu, in sicer z isto producentsko ekipo kot pri Moje pesmi, moje sanje. Pred tem sem razmišljala o odhodu v tujino, vendar sem te misli takoj, ko je bilo govora o muzikalu Mamma Mia, opustila. Sledile so ure in ure napornih vaj, sodelovanja s profesionalnimi glasbeniki, plesalci, koreografi, kostumografi, scenaristi … Občutek po premieri 15. junija lani je bil fenomenalen. Do sedaj smo uprizorili že 66 predstav, nastopali na velikih odrih in pred številno publiko. Počaščena sem, da sem lahko del te vrhunske zasedbe, kjer sem se in se nedvomno še bom veliko naučila. Tudi sama energija na odru je neverjetna, vsaka uprizoritev pa posebno doživetje. Nestrpno pričakujem prihajajoče uprizoritve Mamme Mie.«

Kaj pa vaši samostojni nastopi? Ste razmišljali o sodelovanju s kakšno glasbeno skupino?

»Veliko pojem na porokah, predstavljam se v okviru raznovrstnih prireditev doma in v tujini … Lahko rečem, da se moramo mlajši, širši javnosti dokaj nepoznani pevci, na tem področju več ali manj sami angažirati. V prihajajočih dneh odhajam v Italijo, kjer se bom predstavila kot solo vokalistka, če pa se mi bo v prihodnosti ponudila možnost sodelovanja s kakšnim bandom, jo bom z veseljem sprejela, saj nova izkušnja vedno pride prav.«

Vam je katera zvrst glasbe še posebno blizu?

»Na področju petja sem preizkusila že veliko stvari. Barvi mojega glasu 'pašejo' balade in klasika, najbolj pa se najdem v svetu jazza. Jazz mi je predstavil Klemen Černe, ki me je kasneje tudi poučeval. Začela sem raziskovati jazz in odkrila izjemno Ello Fitzgerald, ki me je tako navdušila, da sem kot solo vokalistka postala popolnoma predana jazzu. Ta zvrst je kot peta poezija. Všeč so mi besedila in svoboda pri interpretaciji. Ima nek čar, ki se kaže v muziciranju in ritmiziranju. Uporablja se namreč drugačen notni zapis, akordi in melodije. Tudi sama sem stara duša in najverjetneje je tudi to prispevalo k temu, da sem se našla v jazzu.«

Kje se vidite v prihodnosti? Imate izoblikovane kakšne cilje, načrte ali želje, ki jih želite doseči oz. izpolniti?

»Za prihodnost si puščam odprto pot, želim pa si, da bi ustvarjala in se izpopolnjevala na področju petja še naprej. Če bo le možno, se v prihodnosti želim z glasbo tudi preživljati. Sledila bom svojim sanjam, preizkušala nove stvari, se odzvala na vsako ponujeno priložnost in ostala zvesta sama sebi. Kamorkoli me bo pot zanesla, bo glasba vsekakor ostala pomemben del mojega življenja.«