V gospodarstvu niso zadovoljni
Ob koncu julija se je končala javna obravnava predloga davčnega prestrukturiranja, s katerim predvsem v gospodarstvu niso zadovoljni.
Kranj – Ministrstvo za finance je po številnih pogovorih in usklajevanjih s predstavniki gospodarstva in zaposlenih pripravilo predlog davčnega prestrukturiranja, ki kot najpomembnejše predvideva spremembo dohodninske lestvice, razbremenitev dela plač za poslovno uspešnost in zvišanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov. Predlog je bil do konca julija v javni obravnavi, prvi odzivi, predvsem iz gospodarstva, pa kažejo, da z njim niso zadovoljni.
Pričakujejo celovito reformo
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so ob zaključku javne obravnave ponovno opozorili, da od vlade pričakujejo celovito davčno reformo, reformo trga dela in reformo zdravstva in ne zgolj kozmetičnih popravkov, ki malo gospodarstvo samo še dodatno obremenjujejo. V zbornici ne pristajajo na zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ampak zahtevajo znižanje stopnje. Kot ugotavljajo, bo vlada z zvišanjem davčne stopnje dejansko vzela malemu gospodarstvu, da bo lahko nagradila visoko strokovne in najbolje plačane delavce.
Predlagajo umik predloga
Tudi Združenje delodajalcev Slovenije, ki zastopa stališče več kot 60 odstotkov gospodarstva, ne podpira predlagane davčne reforme in zahteva od ministrstva za finance oziroma vlade, da jo umakne iz nadaljnjega postopka. Predlog po oceni združenja v ničemer ne zmanjšuje stroška dela delodajalca, ampak ga celo dodatno obremenjuje z zvišanjem stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Delodajalci sicer podpirajo prestrukturiranje davčnih bremen, vendar ne na račun dodatne obremenitve delodajalcev.
Gospodarstvo bo bolj obremenjeno
V Gospodarski zbornici Slovenije znova poudarjajo, da Slovenija potrebuje celovito davčno reformo, ki bo znižala obremenitev zaposlenih in gospodarstva. »Predlog ministrstva za finance tega ne prinaša. Nasprotno. Gospodarstvo bo bolj obremenjeno,« pravijo v zbornici in dodajajo, da apetiti javnega sektorja prehitevajo zmožnosti gospodarstva. V zbornici ob tem navajajo podatke, da je po podatkih Eurostata javna poraba v Sloveniji višja od povprečja Evropske unije za 620 milijonov evrov, da so v prvih petih mesecih plače v javnem sektorju realno porasle za tri odstotke in v gospodarstvu le za 2,5 odstotka, da je vlada letos že namenila več kot sto milijonov evrov za različna povišanja v javnem sektorju ...