Ženske zakrivijo najboljše zgodbe

Nina je kriva za zgodbo v novem gorenjsko-slovenskem filmu, Zlati med pa pripoveduje o tem, kako med postane zlat in zlato okusno.

Ravno na prvega aprila je bila v Ljudskem domu v Kranjski Gori predpremiera filma Vsega je kriva Nina. Gre za domačo komedijo zmešnjav, v kateri glavna lika Ahmed in Dario želita zaslužiti z denarjem, pridobljenim z ropom v Bosni. Poleg lastne nesposobnosti in goljufivih poslovnih partnerjev se v njune načrte vplete Nina, posledično pa še Mario, fant s paketom, ki bi rad le nekaj malega zaslužil, pa se na koncu znajde v središču dogajanja.

Film je začel nastajati že kot najstniški projekt gorenjskih avtorjev Mihe Dulmina in Marka Gajiča, ki sta napisala scenarij, film tudi režirala, da pa je 'videl' gledalce v dvorani, so minila kar štiri leta. Miha in Marko sta vložila lastna sredstva, del pa sta prispevali tudi občini Bled in Kranjska Gora. Gre za njun prvi film – pri katerem se fanta še učita ustvarjati. Kot končni izdelek nudi film gledalcu dobre dialoge, tekočo zgodbo, prizore, ki ga nasmejejo do solz, ima pa tehnično pomanjkljivost, ki jo fantje že rešujejo: zvok.

V glavni ženski vlogi Nine nastopa Maja Lovrekovič, ki se predpremiere ni udeležila, saj je že dalj časa v New Yorku, glavne moške vloge pa so zelo dobro odigrali Daniel Utješanovič (Ahmed), ki se znajde v situacijski komiki, Darijan Suhadolc (Dario) alias Mulac, raper, za katerega bomo še slišali, ter Martin Zupančič (Mario), ki je v filmu trn v peti tako Ahmedu kot Dariu.

Drugega aprila pa smo si v Baročni dvorani Graščine v Radovljici ogledali razstavo in predstavitev novega slovenskega izdelka Zlati med. Doživeli smo čarobno mešanico umetnosti, tradicije, kristala, zlata, draguljev in gurmanskih užitkov. Svoje moči sta združila študent podjetništva in mladi podjetnik – obenem tudi vodja projekta Zlati med Jaka Dijak ter oblikovalka nakita iz plemenitih kovin, ki je leta 1989 dobila zlato medaljo na Umetnostni olimpiadi v Padovi, Irena Zupan Ambrožič. Nastal je čudovit unikatni izdelek, z visoko umetniško vrednostjo, kjer med postane zlat in zlato okusno. Odprtje razstave in predstavitev izdelka Zlati med je pospremil bogat umetniški program, ko pa smo Jaka Dijaka povprašali, kakšen je kupec, ki kupi 'košček' zlatega medu, pa ta odgovarja: »Verjetno bo večina kupcev iz tujine, saj izdelek predstavlja odsev slovenske tradicije in umetnostne obrti. Upam, da bo nekaj setov ostalo tudi na domačih tleh. Poudarjam, da ima izdelek visoko umetniško vrednost. Naložba v zlato, dragulje in umetnost se je vedno izkazala za dobro, zato menim, da je naložba v Zlati med - še posebej v kriznih časih, dobra naložba.«