Učitelj, ki stiska olje

Na nedeljskem kmečkem prazniku v Celovcu so podelili tudi priznanja, ki so jih na letošnji ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejeli kmetje, člani Skupnosti južnokoroških kmetov iz Celovca. Koroški kmetje, večinoma slovenski, že 22 let sodelujejo na prireditvi na Ptuju. Dvanajst kmetij, ki so sodelovale na razstavi, je odneslo domov na Koroško 14 zlatih, 8 srebrnih in 5 bronastih priznanj. Olga Voglauer, ki pri Skupnosti južnokoroških kmetov in pri Kmetijski izobraževalni skupnosti iz Celovca skrbi za udeležbo Korošcev na Ptuju, pravi, da je letošnja bera nagrad zelo spodbudna.

Med letošnjimi nagrajenci s Koroškega je tudi Jože Polesnig iz Vogrč v Podjuni. Ko sem ga v nedeljo v Celovcu prosil, naj mi pove nekaj o sebi, je najprej dejal, da kmetijstvo ni njegovo glavno delo. Njegov poklic je učiteljski. Na glavni šoli v Pliberku/Bleiburgu poučuje verouk, slovenščino in italijanščino, doma pa nadaljuje tradicijo oljarstva, ki sta jo s pridelovanjem sončničnega olja začela mama in oče. Sam je dodal buče. Navdušile so ga med študijem v Gradcu na Štajerskem, ki je znan po proizvodnji buč in bučnega olja. To je bilo lažje, saj je Podjuna, kjer je doma, tisti del Koroške, kjer so izjemno dobri pogoji za rast sončnic, buč in tudi ajde. Jože Polesnig goji buče, sončnice, lan in ajdo na 12 hektarih. To je ravno pravšnja površina, ki jo lahko skupaj z ženo in starši obdela poleg službe. Lahko bi se preživljal samo s kmetijstvom, vendar bi moral povečati proizvodnjo in več vlagati v opremo, za kar pa moraš večino denarja zagotoviti sam. Država oziroma Evropa prispevata le okrog dvajset odstotkov. »Sploh se ne sprašujem, ali se nam kmetovanje splača ali ne. Delati moraš. Če pa delaš in ustvarjaš, se vsaka stvar tudi splača,« je povedal Jože. »Davkariji je treba konec leta položiti račune in plačati davek. Taka so pravila. Če jih spoštuješ, ni težav. Strožji so nadzorniki kakovosti izdelkov in higiene, ki pridejo na dom nenapovedano in izdelke preverjajo na prodajnih mestih,« je povedal. Polesnigova olja so naprodaj pri njem doma, v okoliških trgovinah in na sejmih. Stiskalnico za mrzlo stiskanje ima sam, za vse drugo pa uporablja stiskalnico pri enem od večjih proizvajalcev v vasi. To je ceneje, kot da bi vse imel sam. Mlin za mletje ajde pa ima sam, je povedal zgovorni Vogrčan, ki je po prejemu priznanja takoj oddirjal na svojo stojnico.