Hudač trenira športnico leta
Slovak Ivan Hudač, trener slovenske A-reprezentance v smučarskem teku, z dvema Szuzanama, ženo in hčerko, živi v Trzinu. V Slovenijo je prišel zaradi Petre Majdič.
Na čelu slovenske reprezentance v smučarskem teku je zadnji dve sezoni. Petra Majdič je pod njegovim vodstvom dosegla šest izmed njenih doslej sedmih zmag v svetovnem pokalu ter medaljo na svetovnem prvenstvu. Beseda gre o Ivanu Hudaču, Slovaku, ki bo letos dopolnil 37 let. Rojen je bil v mestu Poprad pod Tatrami in večji del svojega življenja preživel na vasi, v kraju Šunava. Preden je postal trener, je bil smučarski tekač. »Športno kariero sem končal po olimpijskih igrah v Naganu leta 1998. Kot tekmovalec nisem bil prav uspešen. Moji najboljši dosežki so 25. mesto v svetovnem pokalu na 50 kilometrov, 12. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu na 30 kilometrov v prosti tehniki in zlata medalja v štafeti z univerziade. Boljši sem bil v prosti tehniki na daljših razdaljah,« je opisal svojo športno pot.
Po končani karieri je začel študirati na Fakulteti za šport ter bil hkrati učitelj športne vzgoje na osnovni šoli. Na vprašanje, kako ga je pot zanesla v trenersko delo, odgovarja: »To je bil splet okoliščin. Ženin sodelavec me je po nekaj mesecih prepričal, da sem začel smučarski tek trenirati njegovi dve hčerki. V šoli so potem ustanovili šolsko ekipo v smučarskem teku, ki sem jo vodil, in bili smo ena najboljših ekip na Slovaškem. Po končanem študiju sem prevzel vodenje slovaške reprezentance in po štirih letih dela z moško ekipo pred sezono 2006/2007 zaradi Petre Majdič prišel za trenerja slovenske reprezentance.«
Posledično s prevzemom nove trenerske funkcije je sledila tudi selitev tričlanske družine Hudač v Slovenijo, v stanovanje v Trzinu. »Glede na to, da je najina hčerka še majhna, da še ne hodi v šolo, je bila prav zato odločitev nekoliko lažja. Ali bomo v prihodnje ostali tukaj ali odšli nazaj na Slovaško, pa bo pokazal čas,« je povedal Hudač, ki pravi, da je zaenkrat z delom in bivanjem v Sloveniji zadovoljen: »Kar se trenerskega dela tiče: delam z ljudmi, ki hočejo delati, imajo željo po rezultatih. Zelo zadovoljen sem tudi z bivanjem v Trzinu. V bližini je veliko mladih družin, tako da ima hčerka družbo. Stara je štiri leta in obiskuje mednarodni vrtec v Ljubljani, kjer govorijo angleško. Govori seveda tudi slovensko, slovenščino se tri- do petkrat na teden uči tudi moja žena in slovnično govori bolj pravilno kot jaz, ki se slovenščino učim v službi, ob tekmovalcih.«
Na Slovaško se vračajo, ko Ivan nima trenerskih obveznosti. Vse je odvisno prav od tega, saj Szuzana v Sloveniji še vedno ni našla službe. »Na Slovaškem imamo stanovanje, vendar ko pridemo tja, smo več pri mojih ali pa pri ženinih starših, saj pogrešajo svojo vnukinjo,« pove v smehu ter doda, da je, odkar je trener, njegov dom torba in hotel.