Zavese, ograje, zidovi

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 6. avgust 2016 / 11:31

Po padcu železne zavese (1989) smo že mislili, da v Evropi zaves ne bo več. Zdaj pa kaže, da bi potrebovali pregrado, ki bi zajezila dotok beguncev z juga, še bolj pa neko ločnico, da bi osamila radikalne islamiste, ki so že tu. Le kako?

Nova železna zavesa

Se spominjate pojma 'železna zavesa'? »Od Szczecina na Baltiku do Trsta na Jadranu se je nad celino spustila železna zavesa …« Te besede so Churchillove, zgodovinar Dušan Nećak pa jih še dodatno razloži. »Gre za historično besedno metaforo, ki jo je leta 1946 prvi izrekel britanski ministrski predsednik Winston Churchill. Z njo je opredelil ločnico, ki naj bi delila dva ideološka, vojaška in politična bloka – meščansko-demokratičnega in socialističnega, ki sta nastala že takoj po koncu druge svetovne vojne. Ta ločnica je po njegovem potekala od Baltika do Trsta in naj bi zahodni, demokratični in svobodni svet – tako kot železni/kovinski protipožarni zastor v gledališčih – varovala pred uničujočim ognjem socializma in komunizma. Obratno pa naj bi ta zavesa varovala tudi komunizem pred nevarnimi 'kapitalističnimi okužbami'. Osnovni namen takšnega varovanja mej pa je bil onemogočiti prebeg ljudi z Vzhoda na Zahod ter otežiti, če že ne onemogočiti, morebitno vojaško posredovanje Zahoda. Zato so bile meje socialističnih držav, ki so mejile na zahodne države, kmalu res podobne železni pregradi, saj so bile polne bunkerjev, stražnih stolpov, cestnih pregrad in minskih polj.« Železna zavesa je padla 1989 in že smo mislili, da ločitve v Evropi ne bodo nikoli več potrebne. Pred leti pa se je zaostril položaj v Ukrajini in po ruski priključitvi Krima je Zahod uvedel sankcije proti Rusiji. Še huje je bilo jeseni 2015, ko so Madžarska, Slovenija in Avstrija postavile na svojih mejah žične ograje, da bi preprečile nenadzorovan vstop beguncev. Nastala sta dva velika evropska problema. Prvi je, kako zajeziti naval beguncev iz Turčije na grške otoke in iz Libije na jug Italije. Drugi pa, kako obvladati radikalno islamsko populacijo, ki je že v Evropi. Ta v mnogih velikih nemških in francoskih mestih živi v svojih četrtih in te postajajo nekakšen islamski geto. Nad nekaterimi predeli te vrste niti policija nima več celovitega nadzora. Pred kratkim so na TVS pokazali grozljiv izbor izjav radikalnih islamistov. Ti že zdaj naravnost v kamero grozijo, kaj vse bodo počeli z nami, ko nastopi pravi čas, ta pa naj bi bil blizu. Njihov zadnji argument pa je ta, da nas bodo z leti tako in tako preplavili, saj je njihova rodnost nekajkrat višja od naše … Po eni strani je jasno, da bo slej ko prej nastala nekakšna nova 'zavesa', ki bo preprečevala prevelik dotok priseljencev iz Afrike in Bližnjega vzhoda v Evropo. Ta ne bo nujno železna – bodeča žica, stražni stolpi, v njih pa oboroženi stražarji, mogoče bo njena tehnična izvedba drugačna. Kako pa se omejiti od radikalnega islamizma, ki je že tu? To bo težja naloga. Dolgo so mislili, da bo prišlo do 'integracije', a ta je vse manj verjetna. Zato to bo to ena najtežjih nalog evropskih demokracij. Če bodo potrebni totalitarni ukrepi – prav teh pa si želijo skrajni desničarji – bodo ti prizadeli nas vse in ne le islamiste.

Črna transverzala

Francoska novinarka Florence Hartmann, ki je bila med vojno v nekdanji Jugoslaviji dopisnica pariškega časnika Le Monde, pozneje pa je postala tiskovna predstavnica nekdanje haaške tožilke Carle Del Ponte, trdi, da se iz genocida v Bosni nismo ničesar naučili. »Tudi holokavst se ni začel s plinskimi celicami. Začel se je z drobnimi stvarmi, kot je prepoved vstopa Judov v slaščičarne. Takrat so to jemali kot nekaj nepomembnega. Seveda to ni bilo najpomembnejše, a bil je prvi korak. Tako je bila tudi vojna v Jugoslaviji prvo opozorilo, da se mora Evropa odločno in stalno bojevati za svoje dosežke: za demokracijo je treba skrbeti kot za nežno rastlinico. Ko je Jörg Haider po uspehu na volitvah želel vstopiti v avstrijsko vlado, je vsa Evropa, spretno ali malo manj spretno, vendarle predlagala, naj ga bojkotirajo. Pri tem je nepomembno, ali je bila metoda primerna ali ne, a bila je reakcija v smislu 'to je grozno, kaj bomo storili'. Zdaj pa takih reakcij ni več. Zdaj se nacisti hvalijo, da imajo črno transverzalo od Baltika do Jadrana, in so na to ponosni. In kaj? To se bo širilo? Moramo najti način, kako to preprečiti, sicer se res ničesar nismo naučili!« Črna transverzala je torej že tu, se nam obeta še črna zavesa?

Amerika ne potrebuje zidu

»Ne bomo zgradili zidu. Namesto njega bomo zgradili gospodarstvo, kjer lahko vsakdo, ki želi, dobi dobro plačano delo.« To je izjavila Hillary Clinton, ko je 28. julija postala demokratska kandidatka za predsednico ZDA. Njen protikandidat Trump, ki sodi v 'črno transverzalo', pa bi postavil zid vzdolž meje z Mehiko. Kdo bo zmagal?