Črni teden na cestah

Letos so slovenske ceste terjale že 84 smrtnih žrtev, kar je več kot v enakem obdobju prejšnjih let. Minuli teden je javnost še zlasti pretresla nesreča mladih nogometašev, dva sta izgubila življenje.

Po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa je najpogostejši vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom neprilagojena hitrost, povzročitelji pa so pogosto mladi.

V prometni nesreči umrla dva mlada nogometaša

V torek je javnost pretresla vest o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila na Tržaški cesti v Mariboru in v kateri sta umrla dva mlajša člana Nogometnega kluba Maribor, ki sta se s še dvema soigralcema vračala s treninga. Z vozilom so, potem ko je voznik prevozil rdečo luč in nato pri izogibanju drugemu avtomobilu izgubil nadzor nad vozilom, trčili v semafor v križišču, pri tem pa je avto prepolovilo. Dva dvajsetletnika (eden je bil iz Novega mesta, drugi pa državljan Srbije) sta življenje izgubila, eden je bil huje poškodovan in je še vedno v kritičnem stanju, eden pa je bil v nesreči lažje poškodovan. Na policiji so po večurni preiskavi poudarili, da so vsi štirje potniki v avtu uporabljali varnostne pasove. V Nogometnem klubu Maribor so dan nesreče označili za »dan najhujše tragedije v Ljudskem vrtu«, sožalje pa so izrekli tudi številni drugi športni klubi.

V Siriji padel slovenski borec

V ofenzivi na sirsko mesto Manbidž, ki je trenutno v rokah Islamske države, naj bi 27. julija umrl Ljubljančan Martin Gruden, ki se je boril na strani kurdske milice YPG, so v torek potrdili na ministrstvu za zunanje zadeve. Grudnovo sirsko ime je bilo Rodi Cekdar, novico o njegovi smrti pa je YPG po tem, ko so o tem obvestili svojce, objavila na družbenih omrežjih. Gre za prvo slovensko žrtev v boju proti Islamski državi. Gruden naj bi se YPG pridružil v začetku letošnjega leta, pred tem pa je nekaj časa deloval v Iraku kot član nevladne organizacije. Z ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da bodo vzpostavili stik z lokalnimi oblastmi ter skušali pridobiti več informacij o okoliščinah in o možnostih za vrnitev posmrtnih ostankov pokojnika v domovino.

Znani so novi nadzorniki NLB

Slovenski državni holding je v imenu države kot stoodstotne lastnice NLB na včerajšnji skupščini največje slovenske banke imenoval nove nadzornike. To so postali David Kastelic, Alexander Bayr, David Eric Simon in Matjaž Titan. Razpis za nove nadzornike NLB se je iztekel v začetku maja, potem ko so iz nadzornega sveta največje banke v državi aprila izstopili trije nadzorniki: Janko Gedrih, Anton Ribnikar in Anton Macuh.

Zahtevali vpogled v maturitetne pole

Zahtevo za vpogled v izpitne pole v spomladanskem roku splošne mature je vložilo 1212 kandidatov, in sicer pri 2613 izpitih, kandidati pa so lahko dan po opravljenem vpogledu vložili ugovor na način izračuna izpitne ocene ali ugovor na oceno. Zahtevo za vpogled je sicer letos vložilo manj kandidatov kot lani. Državna komisija za splošno maturo bo ugovore obravnavala na sejah predvidoma 5. in 18. avgusta. Kandidati bodo lahko naslednji delovni dan po 14. uri po sejah komisije na spletni strani RIC dostopali do informacij, kdaj je bil njihov ugovor obravnavan in ali je prišlo na podlagi podanega ugovora do spremembe ocene.

Sprejeta uredbo o dronih

Vlada je sprejela uredbo o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, s katero je določila tehnične in operativne pogoje za varno uporabo t. i. dronov. Po uveljavitvi uredbe naj bi na agenciji za civilno letalstvo vzpostavili potrebne postopke za pridobitev ustreznih dovoljenj za letenje z droni. Agencija je že objavila prvi izpitni rok, s katerim bodo upravljavci lahko dokazali, da poznajo potrebna pravila za varno letenje z brezpilotniki. Določbe te uredbe se uporabljajo za sisteme brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso do 150 kilogramov in ne veljajo za vojaške, policijske, iskalne, reševalne in podobne dejavnosti. Z uredbo se omogoča tudi prosta uporaba brezpilotnikov z vzletno operativno maso 500 gramov ali manj, če se z njimi ne izvajajo letalske dejavnosti, torej se za te vrste brezpilotnih zrakoplovov ne zahteva upoštevanje uredbe. Preostale drone glede na težo uredba deli v tri razrede – do pet kilogramov, od 5 do 25 kilogramov ter nad 25 in do 150 kilogramov. Tudi droni, ki ne presegajo mase petih kilogramov, bodo morali biti opremljeni z identifikacijsko nalepko, dron, ki je težji od petih kilogramov, pa bo moral imeti negorljivo identifikacijsko ploščico z imenom in priimkom upravljavca ter identifikacijsko oznako drona. Nadzor nad izvajanjem uredbe je v pristojnosti agencije za civilno letalstvo. V primeru kršitev so predpisane globe, ki se gibajo med sto in dva tisoč evri. Vsak let z dronom bo omenjeni agenciji treba najaviti dvanajst ur prej.