Spomenik na ljubljanskih Žalah, ki ga je v soboto odkril Vladimir Putin, so izdelali v podjetju Marmor Hotavlje – in to iz hotaveljskega apnenca. / Foto: Gorazd Kavčič

Spomenik izdelali na Hotavljah

Spomenik ruskim in sovjetskim žrtvam v Sloveniji, ki ga je v soboto na ljubljanskih Žalah odkril ruski predsednik Vladimir Putin, so izdelali v podjetju Marmor Hotavlje, kjer jim je naročnike uspelo prepričati, naj uporabijo hotaveljski apnenec.

Hotavlje – »Sam projekt je bil precej zahteven, predvsem pa ga je bilo glede na tehnično zahtevnost težko izpeljati v tako kratkem roku, zahteval pa je tudi ekipo tridesetih ljudi,« nam o najnovejšem izdelku, na katerega so še posebno ponosni, uvodoma pove Helena Selak iz podjetja Marmor Hotavlje, kjer so naročilo za izdelavo spomenika dobili v začetku maja.

Takrat so preko slovenskega arhitekturnega biroja z njimi stik navezali ruski naročniki (kdo natanko to so, v Marmorju ne razkrivajo, prav tako ne, kakšna je vrednost spomenika), naročilo pa so zaradi samega pomena spomenika sprejeli, četudi so imeli proizvodnjo že zasedeno. »Zahteva naročnikov je bila sprva, da spomenik izdelamo iz kamna, ki ni slovenski, a v podjetju smo vztrajali, da je treba – glede na to, da gre za ruske vojake na slovenskem ozemlju – uporabiti slovenski kamen, in to prav naš hotaveljski apnenec, ki ima v zgodovini veliko težo in pomen, saj je z njim delal že priznani arhitekt Plečnik. Naročniki so zahtevali tudi temno osnovo, na kateri stojijo beli stebri. Hotaveljski apnenec je v osnovi siv, kar nam je predstavljalo dodatno težavo, a s štokano obdelavo nam je uspelo doseči svetlejši odtenek,« so na uspela pogajanja za izdelavo spomenika iz slovenskega kamna ponosni v podjetju Marmor Hotavlje, ki so pri spomeniku sodelovali tudi s tehničnimi idejami in rešitvami. Izdelava spomenika je po njihovi oceni izrednega pomena za njihovo nadaljnje sodelovanje z ruskim trgom, kjer so sicer že prisotni.

Spomenik je posvečen ruskim in sovjetskim žrtvam prve in druge svetovne vojne, ki so padli na slovenskih tleh, kar so snovalci spomenika želeli ponazoriti z osmimi stebri. Osnova, na kateri stojijo stebri, so radialni masivni kosi iz krtačenega hotaveljčana, pri obdelavi stebrov pa so uporabili tradicionalne kamnoseške metode.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 27. julij 2007 / 07:00

Jubilej Kranjske koče na Ledinah

Jutri se bodo na Ledinah nad Jezerskim spomnili tudi umrlih v nesreči reševalnega helikopterja.

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / torek, 31. maj 2016 / 14:00

»Tadooolgi« kolesarski teden

Drugi Scottov kolesarski maraton se je z Brda preselil v kranjsko mestno središče.

Škofja Loka / torek, 31. maj 2016 / 13:59

Park za odkrivanje čutil

Ob 80-letnici delovanja centra slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki so odprli senzorični park – park čutil.

Bled / torek, 31. maj 2016 / 13:58

Gradijo na Titovem socializmu

V Vili Bled, nekdanji Titovi vili, je pretekli teden potekal ustanovni kongres Socialistične partije Slovenije (SPS).

Kranj / torek, 31. maj 2016 / 13:19

Peli in igrali v francoščini

Slovenski osnovnošolci, ki jih povezuje ljubezen do francoščine, so se se minuli petek zbrali na petnajstem Frankofonskem festivalu, ki ga organizira Osnovna šola (OŠ) Orehek Kranj.

Mengeš / torek, 31. maj 2016 / 13:17

Praznik v znamenju glasbe

Ob prazniku občine Mengeš je župan Franc Jerič kot največje pridobitve občine poudaril kohezijske projekte. Podelili so tudi občinska priznanja.