Spomenik na ljubljanskih Žalah, ki ga je v soboto odkril Vladimir Putin, so izdelali v podjetju Marmor Hotavlje – in to iz hotaveljskega apnenca. / Foto: Gorazd Kavčič

Spomenik izdelali na Hotavljah

Spomenik ruskim in sovjetskim žrtvam v Sloveniji, ki ga je v soboto na ljubljanskih Žalah odkril ruski predsednik Vladimir Putin, so izdelali v podjetju Marmor Hotavlje, kjer jim je naročnike uspelo prepričati, naj uporabijo hotaveljski apnenec.

Hotavlje – »Sam projekt je bil precej zahteven, predvsem pa ga je bilo glede na tehnično zahtevnost težko izpeljati v tako kratkem roku, zahteval pa je tudi ekipo tridesetih ljudi,« nam o najnovejšem izdelku, na katerega so še posebno ponosni, uvodoma pove Helena Selak iz podjetja Marmor Hotavlje, kjer so naročilo za izdelavo spomenika dobili v začetku maja.

Takrat so preko slovenskega arhitekturnega biroja z njimi stik navezali ruski naročniki (kdo natanko to so, v Marmorju ne razkrivajo, prav tako ne, kakšna je vrednost spomenika), naročilo pa so zaradi samega pomena spomenika sprejeli, četudi so imeli proizvodnjo že zasedeno. »Zahteva naročnikov je bila sprva, da spomenik izdelamo iz kamna, ki ni slovenski, a v podjetju smo vztrajali, da je treba – glede na to, da gre za ruske vojake na slovenskem ozemlju – uporabiti slovenski kamen, in to prav naš hotaveljski apnenec, ki ima v zgodovini veliko težo in pomen, saj je z njim delal že priznani arhitekt Plečnik. Naročniki so zahtevali tudi temno osnovo, na kateri stojijo beli stebri. Hotaveljski apnenec je v osnovi siv, kar nam je predstavljalo dodatno težavo, a s štokano obdelavo nam je uspelo doseči svetlejši odtenek,« so na uspela pogajanja za izdelavo spomenika iz slovenskega kamna ponosni v podjetju Marmor Hotavlje, ki so pri spomeniku sodelovali tudi s tehničnimi idejami in rešitvami. Izdelava spomenika je po njihovi oceni izrednega pomena za njihovo nadaljnje sodelovanje z ruskim trgom, kjer so sicer že prisotni.

Spomenik je posvečen ruskim in sovjetskim žrtvam prve in druge svetovne vojne, ki so padli na slovenskih tleh, kar so snovalci spomenika želeli ponazoriti z osmimi stebri. Osnova, na kateri stojijo stebri, so radialni masivni kosi iz krtačenega hotaveljčana, pri obdelavi stebrov pa so uporabili tradicionalne kamnoseške metode.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / torek, 12. februar 2013 / 07:00

Ford Fiesta z mladostjo in zrelostjo

Pri Fordu so naposled osvežili Fiesto, ki ima svoje korenine v daljnem letu 1976. Novosti je več, kot jih razkriva prvi pogled, čeprav se dovolj očitno vidi, da je v celoti preoblikovan sprednji...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...