V Kamniški koči na Kamniškem sedlu letos opažajo porast tujih planincev.

Oskrbniki si želijo lepega vremena

Ne le na morju, v poletnih mesecih Slovenci svoj dopust radi preživljamo tudi v gorah. Z letošnjo sezono so oskrbniki koč za zdaj zadovoljni, vse pa je odvisno od vremena.

Kranj – Slovenci smo planinski narod, o tem ni nobenega dvoma, ne nazadnje nas gore po podatkih Planinske zveze Slovenije redno obiskuje kar okoli 400 tisoč.

Najbolj so naši vrhovi in planinske koče obiskani prav julija, avgusta in septembra, nepisano pravilo pa je, da so julija večinski gostje v naših gorah tujci, avgusta pa Slovenci. In kako so po prvih nekaj tednih poletne sezone z obiskom zadovoljni oskrbniki planinskih koč?

Tudi planinci poslušajo zgolj slabe novice

»Začetek poletne sezone za nas ni bil najboljši, saj je zaradi vremena, predvsem pa zaradi organizacije in slabše udeležbe, odpadlo nekaj dogodkov, povezanih s smučanjem, pa tudi en tečaj za vodnike. Z obiskom planincev pa smo za zdaj zadovoljni. Vse je sicer odvisno od vremena, in če vremenoslovci napovedo možnost neviht, obiska tisti dan skorajda ni. Žal tudi planinci poslušajo zgolj slabe novice. Ljudje so vse bolj izletniško nastrojeni in vse manj planinsko. To pa se odraža tudi v številu nočitev,« ugotavlja Franc Beguš, oskrbnik Kranjske koče na Ledinah. Kot pravi, je prenočevanje v hribih že dlje časa v krizi, saj na ture Slovenci večinoma hodimo zgolj za en dan. Te dni imajo od dva pa nekje do deset gostov na noč, ki za skupinska ležišča odštejejo po deset evrov, s seboj pa morajo – kot je v navadi v vseh planinskih kočah – prinesti rjuhe. »Nekateri raje prinesejo pivo kot pa rjuho, ko pa je treba za to doplačati, se jim strošek zdi previsok,« še ugotavlja Beguš, ki dodaja, da prenočujejo večinoma tujci in Slovenci s Primorskega, Prekmurja …

»Če je konec tedna lep, je planincev kot mravelj!«

Vreme vpliva na obisk tudi na Roblekovem domu na Begunjščici. »Minula sobota je bila odlična, nedelja pa zelo slaba, in to le zato, ker so vremenoslovci omenjali nevihte, nato pa nismo imeli niti kaplje dežja. Kak dan imamo dom tako povsem poln, kak dan pa ne prenoči nihče. Cen se preprosto ne da primerjati s tistimi v dolini in pravi planinci razumejo, da moramo do planinskega doma vso hrano in vse potrebno za delovanje koče in prenočevanje pripeljati na plečih konj. Žičnice namreč nimamo, še manj ceste,« pravijo v Roblekovem domu, kjer gostijo tudi veliko tujcev.

Kar sedemdeset odstotkov tujcev med svojimi gosti to poletje naštejejo na Domu Planika pod Triglavom. Kot nam je povedala oskrbnica Marija Bevk (skrb za dom je prevzela letos), so jih obiskali že Čehi, Poljaki, Madžari, Hrvati, Belgijci, Nizozemci, Američani, Avstrijci …, skratka številni, ki Planiko obiščejo na svoji poti do Triglava. Letos so za goste uvedli tudi rezervacijo prenočišč preko e-pošte in polpenzion, kar je sploh pri tujcih naletelo na zelo dober odziv. Goste jim pošiljajo tudi agencije. Kako pa cene nočitev komentirajo Slovenci? »Nekaterim se zdi drago, a nam dostavo opravi helikopter in res se pošteno potrudimo, da vse zaloge spravimo do planincev,« še pravi in ocenjuje, da je letošnja sezona za zdaj dobra. »Vreme nam je za zdaj res dobro služilo, zato imamo lep vsakodnevni obisk. Če je lep ves konec tedna, je planincev na poti na Triglav res kot mravelj!«

Vedno več tujih planincev

Spremembe v navadah planincev opažajo tudi na Kamniškem sedlu. »Pozna se, da je izšel planinski vodnik za Slovensko planinsko pot v angleščini, saj imamo letos res veliko tujih planincev, ki to pot opravijo v enem kosu. Večinoma so to skupine, ki se na vreme ne ozirajo. Sicer pa je naša koča bolj znana po dnevnih obiskih in manj po nočitvah. Slovenci večkrat le 'skočijo' do nas in se ne zadržujejo dlje časa,« nam je povedal Simon Gregorc, oskrbnik Kamniške koče na Kamniškem sedlu.

Cene nočitev predlaga PZS

Najvišje cene prenočevanja in osnovne oskrbe v planinskih kočah sicer vsako leto potrdi upravni odbor Planinske zveze Slovenije, in ne oskrbniki koč sami. V kočah I. kategorije je najvišja cena za skupna ležišča 21 evrov, za dvoposteljno sobo pa 27 evrov, v kočah II. kategorije pa za skupna ležišča 16 evrov, za dvoposteljno sobo pa 22 evrov. Člani planinskih društev imajo od 30 do 50-odstotni popust. V cene ni vključena uporaba posteljnine, zato v kočah planince pozivajo, naj rjuhe prinesejo s seboj, prav tako morajo nečlani plačati tudi turistično takso.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 12. februar 2024 / 13:00

V spomin Valentinu Kokalju, 9. del

Najmlajši (in edini še živeči) Milan Krišelj je kot strokovnjak raziskoval in napisal za nas zelo dragoceno študijo o nekdanjih sedmih mlinih ob reki Kokri, med katerimi je predstavil tudi Zormanov...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...