Izkopljimo korenino bedrenca

"Čaj lajša v dihalih astmo in katar, hripavost, topi sluz. Z nesladkanim grgramo in čistimo grlo. Obnese se pri angini in bronhitisu ter vnetju v grlu, prehladih ...," tako je delček bedrenčevih zdravilnih moči v Priročniku za nabiranje zdravilnih rastlin strnil stiški dohtar Simon Ašič.

Očem skrite, a nič manj pomembne

Zgodaj spomladi nabiramo prve cvetove in liste zgodnjih rastlinic, s katerimi si očistimo telo in mu damo novega zaleta. Očarani od prvih cvetov in svežega zelenja ponavadi pozabimo na očem skrite korenine in korenike, ki imajo v času, preden rastlina požene, v sebi največ zdravilnih moči. Najboljši čas za nabiranje korenin je zjutraj ali zvečer. Korenine previdno izkopljemo, da jih ne ranimo, jih očistimo prsti, operemo in posušimo. Osušene korenine lahko razrežemo na manjše koščke, ker je suhe korenine težko rezati, manjši koščki pa se tudi hitreje in lepše sušijo. Upam, da ni potrebno poudarjati, da ne nabirajmo rastlin, ki so redke ali celo zaščitene. Z nabiranjem korenin lahko rastlino dokončno uničimo. Če bomo spomladi zamudili idealen čas za nabiranje korenin, bomo imeli jeseni še eno priložnost. In korenine katerih rastlin lahko aprila še kopljemo? Baldrijanove, slezove oz. ajbiševe, angelikine, regratove, pa korenine dežena, kolmeža, sladkega korena, velike koprive, gabeza, bedrenca …

Divji janež

Zanimivo, da bedrencu pogosto rečemo divji janež, janežu pa vrtni bedrenec. Ampak to ni njegovo edino nadomestno ime. Rastlini, ki je dolgo veljala za najboljšo od vseh zdravilnih rastlin, je slovenski človek nadel paleto ljudskih imen: bedrenik, bibernelica, bibrov koren, črna pura, divji janež, madrovc, piberc, piberl, pimpanelica, žabečjek, žabičnik, žlahtnik … Bedrenec je kobulnica, ki dobro uspeva na gojenih travnikih, predvsem v višjih legah, pa tudi na gozdnih obronkih, med grmovjem, ob potokih ter po prisojnih področjih in neobdelanih tleh. Pred nabiranjem moramo rastlino natančno določiti, saj je v tej družini tudi nekaj strupenih vrst. Izkopavamo korenine navadnega (Pimpinella saxifraga) in velikega bedrenca (Pimpinella major). Debele korene bedrenca po dolgem prerežemo in na vrvico obešene pustimo osem dni na zraku. V tem času korenine ovenijo in jih lahko v pečici na hitro do konca posušimo. Hranimo jih v zaprtih posodah.

Zmelje kamne in jih izloči

V srednjem veku je bil bedrenec zelo v čislih. Uporabljali so ga proti kugi, kašlju, vnetjih grla, zgagi, prebavnih motnjah, menstruacijskih nevšečnostih, revmi, za čiščenje kože … Drugi del botaničnega imena za navadni bedrenec izhaja iz latinske besede »saxifragus«, kar pomeni »ki lomi skale« oz. »kamnokreč« – to kaže na njegovo uporabnost proti kamnom v sečniku. Srednjeveški človek je bil prepričan, da bedrenec zmelje kamne in jih izloči. Ljudsko zdravilstvo še danes izkorišča njegovo diuretično delovanje in ga uporablja pri protinu, kamnih v ledvicah in mehurju ter pri ledvičnih vnetjih. Kar je že davno vedelo ljudsko zdravilstvo, je potrdila tudi znanstvena medicina - zaradi diuretičnega delovanja pripravke iz posušene bedrenčeve korenine priporočajo za lajšanje težav pri ledvičnih kamnih in kamnih v mehurju ter pri zdravljenju protina. Ker ima droga antiseptično delovanje, pomaga tudi pri vnetjih mokril.

Proti hripavosti in zgagi

Tako ljudska kot uradna medicina priporočata uporabo bedrenca pri zdravljenju bronhitisa in astme ter pri hripavosti in angini. Njegovi pripravki olajšujejo izkašljevanje in pomirjajo kašelj. Izjemno dobro se obnese kot grgralo pri vnetjih ust in žrela. Simon Ašič je menil, da če pijemo bedrenčev čaj, se tudi zgaga poleže. Imel naj bi tudi dober vpliv na ženske spolne organe, jetra, žolčni mehur in črevo. Čaj pripravimo tako, da žličko posušene korenine namočimo v hladni vodi in pustimo stati osem ur, nato segrejemo do vretja. Najbolje, da čaj pijemo v obliki kure štiri tedne – po eno do dve skodelici na dan. Pri priporočenih količinah stranskih učinkov ni pričakovati, premočan odmerek pa bi lahko škodil ledvicam. Bedrenec se še bolje kot sam, obnese v čajnih mešanicah, denimo z regratom, potrošnikom, trobentico, jetičnikom, črno meto …