Občinam se je vložek podeseteril

Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj je v zadnjem letu spet zagotovila likvidnost, ta mesec je uspela tudi dokapitalizacija s strani občin. O aktualnih dogodkih smo spregovorili z Rokom Šimencem, ki je vodenje agencije prevzel 1. julija lani.

Gorenjske občine so morale po zakonu o skladnem regionalnem razvoju najkasneje ta mesec dokapitalizirati Regionalno razvojno agencijo Gorenjske oz. BSC Kranj. So to storile?

»Dokapitalizacija je bila izpeljana v zadostni meri, da smo zadostili zakonu, ki zahteva večinsko javno lastništvo v regionalnih razvojnih agencijah in znotraj tega prevladujoči delež občin. Načrtovano dokapitalizacijo v vrednosti 50 tisoč evrov so podprle vse občine, vendar pa je k njej za zdaj pristopilo 11 občin s skupno 27.712 evrov vplačanega kapitala, s čimer zdaj občinski delež znaša 32,5 odstotka družbe, Slovenski regionalni razvojni sklad pa ima v lasti 31,1 odstotka. Ostalih sedem občin je obljubilo, da bodo k dokapitalizaciji pristopile prihodnje leto.«

Torej imajo občine interes, da BSC še naprej deluje?

»Prepričan sem, da je tako. Lani smo opravili pregled, koliko je BSC prinesel gorenjskim občinam v prejšnji finančni perspektivi. Poleg 80 milijonov evrov za regionalne projekte, ki bi jih, recimo, občine tudi same zmogle, smo pridobili še 16 milijonov evrov dodatnih sredstev. Ob dejstvu, da je delovanje BSC občine stalo 1,4 milijona evrov, to pomeni, da se jim je vložek v BSC več kot desetkratno povrnil.«

BSC je organiziran kot podjetje, nekatere regionalne razvojne agencije pa imajo status javnega zavoda. Kaj je po vašem bolje?

»Regionalne razvojne agencije so po Sloveniji organizirane tako kot zavodi kot tudi družbe z omejeno odgovornostjo. Bistvene razlike po mojem mnenju ni, saj imamo v ustanovni pogodbi zapisano, da se dobiček ne deli, ampak se vrača v podjetje. BSC Kranj iz tega razloga za zasebne vlagatelje ni zanimiv.«

BSC je imel lani tudi precejšnje likvidnostne težave. So te že odpravljene?

»Res je, družba je bila zadolžena skoraj za milijon evrov, kar smo že močno znižali, tudi na račun povečanih prilivov iz prejšnjih projektov. Prisiljeni smo bili tudi znižati plače za 30 odstotkov, večji del znižanja je bil izveden že v prvi polovici lanskega leta, kar se na letni ravni pozna za približno 200 tisoč evrov. Za približno 30 odstotkov oziroma za 30 tisoč evrov na leto smo znižali tudi operativne stroške. Brez drastičnega znižanja plač bi bili prisiljeni v veliko odpuščanje, še vedno pa smo morali odpustiti tri sodelavce.«

Koliko evropskih projektov ste pridobili v zadnjem letu?

»V tem letu smo bili zagotovo najbolj aktivni v pridobivanju evropskih projektov, za katere pazimo, da jih čim bolj apliciramo v lokalno okolje, saj je bilo v preteklosti večkrat slišati očitek, da so ti projekti bolj sami sebi namen. Prav tako iz nacionalnih sredstev lahko pričakujemo vse manj denarja. V zadnjem letu nam je tako uspelo pridobiti devet novih evropskih projektov, pri praktično vseh pa so med partnerji tudi občine. Med drugim gre za projekte za izdelavo regionalnega energetskega načrta, zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja, digitalizacijo kulturne dediščine, za malo podjetništvo na podeželju, spodbujanje socialnega podjetništva in energetsko učinkovitost zasebnih stavb, pa za projekt Industrijski turizem, s katerim želimo za turiste odpreti Šešir v Škofji Loki in postaviti obeležje v Tržiču ... Vsi projekti so skupaj vredni okoli 20 milijonov evrov, gorenjski del pa dva milijona evrov. Pripravljamo še dva projekta čezmejnega sodelovanja z Avstrijo, gre za projekt Smart Alpe-Adria Regia, ki bo med drugim spodbujal podjetnike k razvoju pametnih rešitev in uvajanju novih tehnologij tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju, in projekt Alpe-Adria park doživetij, kjer se osredotočamo na območje Karavank in v njem na kolesarski ter pohodniški turizem in zimske aktivnosti. Čakamo pa še na izid razpisa za izvajanje projektov v okviru Lokalne akcijske skupine iz evropskega programa razvoja podeželja, ki bodo precej vpeti v lokalno okolje.«

Zaradi ukinitve t. i. regijskih kvot je treba za novo finančno perspektivo 2014–2020 pripraviti Dogovor za razvoj regij. Kako daleč ste?

»Dejstvo je, da je država močno zadolžena, zato ima tudi bistveno drugačen proračun kot v prejšnji perspektivi in išče razne obvoze, kako bi regijam namenila čim manj denarja. Tako se moramo za vsak novi projekt precej bolj boriti kot v preteklosti oziroma država kar sama pove, katerega bo financirala. Napaka je bila narejena tudi z decembrskim pozivom gospodarskega ministrstva, ki je bil zastavljen preširoko, zato smo v regiji prijavili ogromno projektov, vrednih skoraj pol milijarde evrov. Tako šele sedaj iz njih počasi luščimo prioritetne projekte. Z Dogovorom zamujamo že dve leti in upam, da bo podpisan vsaj do konca leta, taka je tudi obljuba.«

Kakšen naj bi bil končni finančni izplen?

»Trenutno nam kaže na 22 do 23 milijonov evrov za leti 2017 in 2018, tako da bi se do konca leta 2020 lahko približali podobnemu učinku kot v prejšnji finančni perspektivi, torej 50 milijonom evrov. Dejstvo pa je, da bodo projekti bistveno bolj centralizirani in bo imela na njih regija manjši vpliv, kar menim, da ni dobro.«

Kaj je pokazala lanska izredna revizija preteklega poslovanja BSC, ki so jo opravili po odhodu prejšnjega direktorja Bogomirja Filipiča?

»Izredna revizija takih nepravilnosti, kot se je govorilo v javnosti, ni odkrila. Na nekaterih področjih je morda prišlo do negospodarnega oziroma površnega ravnanja, kar pa zagotovo ni kazensko pregonljivo. Dejstvo pa je, kar je javnosti tudi že znano, da se je tudi po mojem mnenju zgodila ključna napaka, to je podpis poroštev fizični osebi za posojila. To je tudi glavni očitek prejšnjemu vodstvu.«