Kar tresla se je od lepote

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 8. april 2018 / 17:30

»Bilo je navadno delovno jutro. Z neba je padalo malo dežja. Zbudil sem se kot vsak dan in se pripravil na šolo. V šoli je bilo tudi vse normalno. Četrto uro šolskega pouka pa je začelo deževati kot še nikoli. Žlebovi so bili v trenutku prenapolnjeni in iz njih je voda tekla v curku. Ko se je končal pouk, deževanje še ni ponehalo. Sel sem iz šole in počakal avtobus. Na poti domov sem opazil, da je voda presegla bregove in zalila nekaj hiš. Kar naenkrat je v hišo butnil val vode z veliko dračja, hlodov in drugih predmetov, ki jih je voda vzela sosedom iz naše ulice. Vse se je zgodilo v trenutku. Nekaj minut zatem je začel klicati še deda. Z mami sva hitela gledat, kaj je narobe. Videla sva, da v dedovo stanovanje vdira voda. Mami me je poslala po nekaj brisač. Ko sem prišel nazaj, je nekaj počilo in voda je z močnim sunkom vdrla v spodnje nadstropje. Poskušali smo zapreti vrata, ampak pritisk je bil premočan. Ni kazalo drugega, kot da smo se umaknili v zgornje stanovanje in počakali, da voda odteče. Bili smo brez elektrike in vode. Popoldan sem šel v spodnje stanovanje in odprl vhodna vrata, da bi voda odtekla. Vode je bilo ogromno. Proti večeru sta prišla še stara starša in nam pomagala spraviti večjo količino vode in mulja iz spodnjega nadstropja. Šele zvečer se je vrnila elektrika. Izvedel sem tudi, da ves teden ne bo pouka. Večer je bil dokaj navaden, le da ni bilo vode. Naslednje jutro je bila popolna katastrofa. Voda je odtekla in za seboj pustila neznansko količino mulja, dračja, hlodov in stvari, ki jih je deroča voda pobrala pri sosedih. Že zgodaj zjutraj je prišlo pomagat veliko ljudi. Pri nas so gasilci najprej izpraznili vse sobe, kajti pohištvo je bilo vsepovsod. Rešili smo nekaj dedovih knjig, dokumentov, oblek in porcelana. Vse drugo je bilo popolnoma uničeno. Okoli hiše ter na dvorišču smo naredili prehod in odstranili nekaj blata. Cel dan sem preživel zunaj in pomagal. Prišel je tudi sošolec Urh ter se ponudil za pomoč. Zvečer smo se vsi preoblekli in noč je bila mirna … Po nekaj dneh se je vse uredilo in sedaj je pri nas že pleskar, ki pleska dedovo stanovanje.« (Str. 181–182)

Gornji odlomek je iz 50. knjige zbirke Glasovi, ki jo je pred 30 leti (1988) zasnovala ddr. Marija Stanonik in pokriva že skoraj vso Slovenijo. Zanimivo: od katastrofalne povodnji v Želelnikih 18. 9. 2007 je minilo komaj dobrih deset let, a zdaj je pripoved o njej že predmet slovstvene folklore …