Viljem Polak – Tržičan, ki je slovel po svetu

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (141)

Na »Stari kajži« v Tržiču se je 7. 4. 1843 rodil Viljem Polak, ki je s svojim delom in življenjem kot gradbeni strokovnjak zaslovel po svetu. Bil je deseti izmed trinajstih otrok Gašperja Pollaka, barvarskega mojstra in tovarnarja kotenine, ter matere Franje, rojene Napret.

Za tržiškega »desetega brata« so se takoj, ko je stopil v šolo, začeli nizati uspehi. Osnovno šolo je obiskoval v Tržiču, nižjo realko v Ljubljani, višjo pa v Bratislavi. Tehniko je študiral na Dunaju in v Zürichu. Leta 1868 je na tehnični visoki šoli v Zürichu tudi diplomiral. Vse izpite je opravil z odličnim uspehom in si pridobil izobrazbo gradbenega inženirja.

Zaposlil se je pri avstrijskih državnih železnicah in se takoj izkazal kot izredno sposoben strokovnjak. Od leta 1868 do leta 1880 je načrtoval in vodil gradnjo železniških prog v Zgornji Avstriji, na Štajerskem, v hrvaškem Primorju in Dalmaciji. Leta 1875 je bil že stavbeni vodja pri gradnji železnic Split–Knin in Split–Šibenik.

Ko je leta 1880 zapustil državno službo, je v letih 881–1883 kot privatni podjetnik skupaj z neko francosko družbo sodeloval pri gradnji železniške proge Beograd–Niš. Kasneje je vodil in sodeloval pri regulaciji Nadiže na Tirolskem, gradil cesto Levico–Pergine v dolini Sugani na Tirolskem. V zahodnem delu Male Azije je vodil gradnjo anatolskih železnic. Med zadnjimi deli je sodeloval pri gradnji 3360 metrov dolgega predora Albis med postajama Thalweil in Zug v Švici.

Leta 1895 se je vrnil v domovino s precejšnjim premoženjem, ki si ga je bil pridobil z gradbenimi posli v tujini. Najprej je živel v Tržiču, potem pa v Ljubljani. Vseskozi je bil ponosen domoljub. Že v realki je za materni jezik navedel slovenščino in pisal svoj priimek (kot tudi pozneje v tujini) dosledno le z enim l, medtem ko so sorodniki obdržali zapis Pollak.

Ker se ni rad pojavljal v javnosti, je tudi odklonil ponujeno kandidaturo v ljubljanski občinski svet, vendar se je zanimal za vsa slovenska prizadevanja ter radodarno podpiral narodna društva in sklade. Bil je pobudnik gradnje slovenskega dijaškega doma v Ljubljani. Redno se je udeleževal vseh volilnih bojev za slovenski Tržič, pokupil je tudi velik del delnic za tržiški Narodni dom in nekaj časa deloval pri Tržiški posojilnici. Kot nasprotnik raznarodovalne politike je zagovarjal načelo radikalne narodne osamosvojitve z lastnimi močmi. 

Svoje narodno in človekoljubno prepričanje je pokazal v oporoki 6. februarja 1908, v kateri je poskrbel za soprogo, sestrično Pavlo in sestro, poleg tega pa je zapustil okoli tristo tisoč kron predvsem za razne tržiške dobrodelne ustanove. Družbi svetega Cirila in Metoda je zapustil vse ostalo premično imetje, ocenjeno na 190.187 kron.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Ljutomeru se je 2. 4. 1876 rodil farmacevt, lekarnar, politik in zdravnik Rihard Karba. Med letoma 1921 in 1927 je bil kamniški župan.

V Radomljah se je 3. 4. 1856 rodil pisec in duhovnik Ivan Belec. Opozarjal je na problematiko delavcev in kmetov. Predlagal je, naj ruščina postane knjižni jezik Slovanov.

V Železnikih se je 6. 4. 1826 rodil pripovednik, šolnik in glasbenik Jožef Levičnik. Med letoma 1866 in 1885 je bil tudi tamkajšnji župan.