Sodišče EU o razlastitvi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 25. julij 2016 / 10:41

Sodišče EU je presodilo, da razlastitev imetnikov podrejenih obveznosti v letu 2013 podržavljenih bank ni bila obvezna, a tudi ne v nasprotju s pravom EU.

Sodišče EU je odgovorilo

Sodišče Evropske unije (EU) je minuli teden izdalo sodbo glede razlastitve imetnikov podrejenih obveznosti v letu 2013 podržavljenih bank, za katero ga je za potrebe lastnega odločanja o ustavnosti razlastitve zaprosilo ustavno sodišče. V odgovoru je med drugim navedlo, da sporočila o bančništvu Evropske komisije iz avgusta 2013 niso zavezujoča za države članice, kar že ves čas zatrjujejo v obeh združenjih malih delničarjev. »To predstavlja argument, da je treba določila zakona o bančništvu šteti za neustavna,« je tako ocenil odvetnik razlaščencev Miha Kunič. Hkrati pa je Sodišče EU presodilo, da je sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013 veljavno, kar pomeni, da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU. Ta del sodbe je pogodu zagovornikom razlastitve, med njimi tudi takratne predsednice vlade Alenke Bratušek, za katero je odločitev Sodišča EU potrditev, da so leta 2013 ravnali skladno s pravili Evropske komisije. Tudi v Banki Slovenije sodbo Sodišča EU štejejo za potrditev njenih dosedanjih stališč. Čeprav pritrjujejo, da sporočilo o bančništvu ni zavezujoč predpis, pa poudarjajo, da bi v primeru, da posamezna država pri ukrepih državne pomoči ne bi izpolnila pogojev glede predhodnega prispevka delničarjev in upnikov, v Bruslju takšne ukrepe po njihovem prepričanju utemeljeno zavrnili. Na ministrstvu za finance so ob tem opozorili, da se je država konec 2013 v okoliščinah sistemske bančne krize znašla pred odločitvijo, ali dovoliti stečaj nekaterih sistemsko pomembnih bank in s tem ogroziti stabilnost finančnega sistema ali pa izvesti dokapitalizacijo bank ob upoštevanju pravil Evropske komisije, za kar so se nazadnje odločile pristojne institucije. Končno besedo o (ne)ustavnosti razlastitve bo, kot že rečeno, sedaj imelo ustavno sodišče, ki si bo pri svoji odločitvi pomagalo tudi s sodbo Sodišče EU. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev so kljub temu pohiteli in minuli teden predstavili predlog zakona, s katerim bi poplačali razlaščene delničarje in imetnike podrejenih obveznic bank z izdajo prednostnih delnic in obveznic Družbe za upravljanje bančnih terjatev, tako da bi se razlaščenci poplačevali iz dividend na delnice oz. glavnice in obresti na obveznice. Po podatkih združenj malih delničarjev je bilo sicer zaradi izvedenih ukrepov za sanacijo bank razlaščenih blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, pa tudi številna podjetja in občine.

Parlamentarne počitnice

Državni poslanci so odšli na parlamentarne počitnice. Kot je razvidno iz ravnokar objavljenega poročila o delu državnega zbora, so se v prvem polletju sestali na sedmih rednih in osmih izrednih sejah. Skupaj so trajale 46 dni oziroma slabih 364 ur, na njih pa so obravnavali 159 točk dnevnega reda. V šestih mesecih (in pol) so sprejeli 69 zakonskih besedil, od tega 16 zakonov, 31 novel ter 22 ratifikacij. Večino oz. 32 zakonskih besedil so sprejeli po rednem postopku, šest po nujnem in devet po skrajšanem. Sprejeli so še 54 drugih aktov, kot so sklepi in odloki. Na delovnih telesih državnega zbora so se sestali na 313 sejah, ki so skupaj trajale 766 ur.

Kovčka z milijoni ni bilo

V zadnjem tednu je močno odmevala tudi letalska nesreča na gozdnem območju nad Ajdovščino, v kateri so neuradno umrli 38-letni nemški poslovnež Thomas Wagner, njegov 39-letni poslovni partner v družbi Unister Oliver Schilling, 73-letni pilot in 65-letni bankir, ki so bili menda na poslovnem letu. V nekaterih nemških medijih so namreč po strmoglavljenju zatrjevali, da naj bi na letalu našli tudi kovček s štirimi milijoni evrov. Ugibanja v javnosti je ta teden presekala slovenska policija s sporočilom, da so na kraju nesreče res našli gotovino, vendar »zgolj« 10 tisoč švicarskih frankov, in različno dokumentacijo. Iz dokumentacije je mogoče razbrati, da je bil 38-letni potnik na letalu pred nesrečo v Italiji domnevno oškodovan za večjo vsoto denarja, novogoriški policisti pa v zvezi s tem intenzivno sodelujejo z italijanskimi in nemškimi varnostnimi organi, so pojasnili na Policijski upravi Nova Gorica.

Letos prepeljali pet organov

Dežurna posadka vladnega letala falcon je v teh dneh na zahtevo zavoda Slovenija transplant opravila že peti letošnji prevoz organa za presaditev, so sporočili z ministrstva za obrambo. Od marca 2015 do danes so tako prepeljali že devet organov za presaditev, julija lani pa so s falconom z Dunaja prepeljali tudi kačji protistrup.