Spopad med sokoli in turnarji

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (58)

Po porazu Avstrije v vojni s Prusijo in dvakratnih volitvah leta 1867, je ob vprašanjih ustavne ureditve habsburške monarhije prišlo v deželi Kranjski do narodnih nasprotij tudi po tem, ko so Slovenci na volitvah zmagali.

Slovenske antipatije do Nemcev so se najprej pokazale v obliki nočnih nemirov. Zaostrovanje mednacionalnih napetosti so prinesli incidenti med člani slovenskega telovadnega društva Južni So­kol in nemškega društva Laibacher Turnverein. Do odkritega incidenta je prišlo 22. julija 1867, ko so trije turnarji prijavili policiji rokavičarskega pomočnika Ivana Alta. Ta je menda v Ljubljani na Dunajski cesti pred Kazino prepeval za turnarje žaljivo pesem Hali, halo, želodov več ne bo … in sinu trgovca Mühleisna pljunil v obraz. Želodi so bili društveni znak turnarjev, ki so ga nosili na klo­buku kot znamenje nemštva. Ta nepomembni izgred je bil predigra pomembnejšega dogodka z večjimi posledicami, ki se je zgodil ponoči 23. julija 1867.

Po pogrebu priljubljenega člana društva je skupina sokolov pod vodstvom sokolskega načelnika, takratnega ljubljanskega župana Etbina Henrika Coste, pila po ljubljanskih gostilnah do poznih ur. Ko so se vračali s krokanja, so na Mestnem trgu naleteli na turnarsko trojko pod vod­stvom zloglasnega Tambornina, ki je pred krat­kim ovadila Ivana Alta. Sokoli, med katerimi je bil tudi župan Costa, so – po različici, ki je na­vedena v poročilu policijskega komisarja Viditza – trojico obstopili, Tamborninovemu spremljevalcu odrezali želod in ga pri tem tudi ranili. Tambornino je med tem pobegnil v neko hišo, kjer ga je pred razjarjenimi sokoli s senenimi vilami rešil hlapec trgovca Schantla. Sledil je pretep, ki pa ni prinesel težjih telesnih poškodb. Po­licijski komisar Viditz je krivdo za pretep zvalil na sokole in njihovega načelnika, župana Costo, omenil kot soudeleženca.

Zdi se, da je Costa v resnici po naključju naletel na člana Južnega Sokola, ko se je prepiral s Tamborninorn, ki mu je stal ob strani tudi Schantlov hlapec. Ker županu ni uspelo pomiriti razgretežev, je namesto mestne policije iz bliž­nje kavarne poklical sokole, naj »naredijo red«. Deželni predsednik je čez dva meseca, ob koncu preiskave, župana Costo suspendiral. Deželna vlada je prepovedala Južni Sokol. Iz njegovega članstva so kmalu osnovali novo telovadno druš­tvo Sokol, vendar so Slovenci v poslabšanih političnih razmerah in zaradi odločitve za abstinenco ob ljub­ljanskih občinskih volitvah leta 1869 za skoraj poldrugo desetletje izgubili politično vodstvo v Lju­bljani.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Radovljici se je 18. 7. 1898 rodil poveljnik Slovenske legije Mirko Bitenc. Po vojni je deloval v ilegali, bil aprila 1948 ujet v Ljubljani in obsojen na smrt.

V Žireh se je 19. 7. 1914 rodil ginekolog Rado Poljanšek. Ukvarjal se je z ginekološko onkologijo in radioterapijo. Od leta 1972 je bil redni profesor ljub­ljanske medicinske fakultete.

V Steinachu v Avstriji se je rodil Anton Lehrmann. Leta 1904 je v Tržiču ustanovil prvi kranjski perutninarski zavod in ga leta 1907 preselil v Ljubljano.

V Skaručni se je 24. 7. 1842 rodil slovenski humoristični pisatelj Jakob Alešovec.