Za brata prepisala Sveto pismo

Lucija Rožman je bratu duhovniku Bernardu za novo mašo podarila ročno prepisano Sveto pismo.

Predoslje – Med tistimi, ki so v začetku julija v Predosljah na novi maši obdarovali domačina novomašnika Bernarda Rožmana, je bila tudi njegova sestra Lucija, študentka 4. letnika Teološke fakultete. Podarila mu je velik paket. Ko ga je brat po novi maši odprl, je bil presenečen. V paketu je bila škatla, v kateri je bila debela knjiga z belimi listi in ovitki, na naslovnici pa je pisalo Sveto pismo.

To Sveto pismo jeruzalemske izdaje je nekaj posebnega. Lucija ga je za brata duhovnika prepisala lastnoročno, z malimi tiskanimi črkami, z ogromno potrpljenja in ljubezni. Prepisovala ga je poldrugo leto, od 5. decembra leta 2014 do letošnjega junija. S kaligrafskim peresom in dokumentarnim črnilom, ki je obstojnejše, je pisala skoraj vsak dan, po uro, dve ali več, dokler je zdržala roka. Celotno Staro in Novo zavezo je čitljivo, kar je posebej pomembno, prepisala na 1692 strani! »Z ljubeznijo bratu Bernardu,« je zapisala v posvetilu.

Lucija o svojem delu ni želela govoriti. Besedo je prepustila očetu Janezu in bratu Bernardu. Povedala sta, da je hotela bratu podariti nekaj osebnega, česar se ne da kupiti z denarjem. Da bi zavarovala tajnost pred bratom, je na vrata svoje sobe napisala: Potrkaj in počakaj! Ko je bil Bernard le preveč radoveden, zakaj tak napis na vratih, ga je potolažila, da se ukvarja z zahtevnim projektom in zato potrebuje mir. Če bi zvedel za skrivnost, bi bila razočarana oba: sestra in on! Lucijin oče Janez je pripovedoval, koliko truda, poti in iznajdljivosti je bilo potrebnih, da je vezano Sveto pismo zagledalo beli dan. Vezava, preslikavanje, obrezovanje, šivanje in oblikovanje so zahtevali posebna znanja. Večino je bilo treba narediti ročno. Tudi do materialov, vključno s posebnim papirjem in črnilom, ni bilo lahko priti. Na srečo, pravi oče Janez, je bilo veliko ljudi pripravljenih pomagati. Tudi družinski člani so delali, kar so zmogli in znali.