Predtrg in zgodovina

Planšarska koča (18)

Ne bo škodilo, če sestavku o radovljiški planini in Predtržanih dodamo še nekaj javnosti manj znanih podatkov o Predtrgu, kjer so rojeni in kjer so živeli graditelji planšarske koče in njihovi predniki.

O poseljenosti Radovljiške ravnine pričajo arheološka najdišča že od bakrene dobe dalje. V Predtrgu so našli ostanke eneolitske naselbine (2000 let pr. n. št.), izkopanine iz rimske dobe in iz dobe preseljevanja ljudstev.

V 12. stoletju je bila na prostoru današnjega Predtrga, ki je bil v takratnem času v lasti Ortenburžanov, vasica Radovljica (ljudsko Radolca). Ko so v 13. stoletju z Rodin prenesli sedež prafare v Radovljico, so Ortenburžani poleg cerkve sv. Petra postavili svojo graščino. Okrog cerkve in graščine, na pomolu terase nad Savo, je nastalo utrjeno tržno naselje in farno središče, ki je prevzelo ime Radolca. Prvotno naselje pa je v letih od 1320–1350 zaradi svoje lege dobilo ime Predtrg. Nekateri dokumenti so staro vas imenovali Radolca še v naslednjem stoletju. Po letu 1498 pa se je ime vasi Predtrg dokončno utrdilo. Tudi župan vasi – eden prvih – z imenom Rupreht se istega leta označuje kakor Rupreht iz Predtrga. Prebivalci pa so se začeli poimenovati kot Predtržani. (Cene Avguštin: Zgodovinsko-urbanistični značaj starega mestnega jedra Radovljice, Radovljiški zbornik 1995, str. 77–87).

Pravijo, da naj bi Ortenburški grofje, lastniki obsežnih zemljišč na področju Radovljice, v 13. stoletju naselili skupino kmetov, domnevno s svojih koroških posestev, v osrednji del današnjega Predtrga. Novim naseljencem so dodelili zemljišča v dolgih progah, ki so razpoznavne še danes. Ob poti po robu Dola – globel med Predtrgom in mestom Radovljica, ljudsko Dov, pod Bajerjem (Graben) in na začetku pod policijo (Donica) – so si kmetje postavili hiše s čelom proti poti, hiši je bil v nadaljevanju dodan še hlev s skednjem (gospodarski objekt) ter za njim vrt (sadovnjak). Tako razporeditev vidimo v Predtrgu še danes na Ljubljanski cesti od št. 23 do št. 37.

Skozi Dov je včasih tekel potok Suha, ki je izviral v Donici. Z vodo ga je obogatil tudi stalen izvir pod Ljub­ljansko cesto.