Železna cesta med Alpami in Jadranom

Bohinjska železniška proga letos praznuje sto deset let obstoja, po izgubi identitete pa v zadnjih letih ta biser arhitekture in inženirstva počasi odkriva svoj turistični potencial.

Od Karavank do Trsta vodi 158 kilometrov dolg odsek sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga–Jesenice–Gorica–Trst, poznan kot Bohinjska proga, ki v letošnjem letu praznuje 110-letnico obstoja. Natančneje: 110. obletnico odprtja bo praznovala 19. julija. Na ta dan se je leta 1906 premierne vožnje udeležil celo sam prestolonaslednik Franc Ferdinand, kar kaže na pomen proge, ki je nastala v zadnjih zdihljajih Habsburške monarhije.

Ta bi kaj lahko tekla po drugi trasi – prek Kanalske doline in Predela, zasluge za obstoječo traso pa nosi nekoliko pozabljen slovenski diplomat in državnik, baron Jožef Švegelj, ki je kot vodja nemške skupine veleposestnikov na Dunaju uspešno zagovarjal traso Bohinjske proge.

Za kako izjemen projekt je šlo, kaže število delavcev, ki so sodelovali pri gradnji proge in številnih zahtevnih objektov na njej, teh je bilo kar 14.897, številni med njimi pa so zaradi nesreč tudi izgubili življenje. Pri gradnji 7975 metrov dolgega karavanškega železniškega predora se je zgodilo 52 nesreč s smrtnim izidom, najhujša pa je terjala življenja petnajstih delavcev. Nič manj krvav ni bil 6339 metrov dolg Bohinjski predor, pri gradnji katerega je življenje izgubilo 55 delavcev.

Bohinjski železniški predor pa je danes krajši za dobrih dvanajst metrov, saj so nemški vojaki pri umiku leta 1945 razstrelili portal v Bohinjski Bistrici. Na otvoritveni vožnji se Franc Ferdinand še ni mogel zapeljati skozi karavanški predor, saj še ni bil dokončan, zato je dvorni vlak na Jesenice pripeljal po stari progi prek Trbiža, po Gornjesavski progi, ki je bila ukinjena pred petdesetimi leti, 31. marca 1966.

Proga, predori, mostovi

Bohinjska proga je izjemen tehnični dosežek, saj se ponaša z 28 predori skupne dolžine 16 kilometrov, petimi galerijami in kar 65 mostovi, dva izmed objektov pa sta tudi rekorderja, tako je Bohinjski predor najdaljši povsem slovenski predor, most pri Solkanu pa se ponaša z najdaljšim kamnitim lokom na svetu – 85 metrov. Posebnost pa je tudi čas, ki so ga potrebovali za gradnjo, saj je bila proga zgrajena v manj kot treh letih, kar je izjemno še za današnji čas. Posebna pa je tudi zaradi dediščine soške fronte, ko je proga služila kot ena glavnih oskrbovalnih žil soškega bojišča, v vojni pa je bila tudi močno poškodovana, saj so bili razstreljeni ali drugače poškodovani številni mostovi in drugi objekti v Soški dolini.

Po koncu vojne je promet na progi omejila rapalska meja, Trst je izgubljal pomen, zamrla je povezava železarne Jesenice s plavži v Škednju pri Trstu. Kriza Bohinjske proge, ki je bila tudi kriza identitete, prave rešitve dobiva šele v zadnjih letih – s spodbujanjem trajnostne mobilnosti in inovativnostjo v turizmu tako na gorenjski kot primorski strani. Kot smo izvedeli v Društvu za Bohinjsko-goriško progo, je letošnja jubilejna poletna sezona prinesla številne novosti na progi, tako so z zagotovitvijo zadovoljivega števila dizelskih garnitur in delno odstranitvijo sedežev v enem od potniških oddelkov zagotovili dovolj prostora za prevoz koles. »Gre za rešitev, ki jo je podala Operativna iniciativa 110 let Bohinjske proge in je plod kompromisa.« Iniciativa je premike dosegla tudi pri avtovlaku, ki sicer vozi med Mostom na Soči, Podbrdom in Bohinjsko Bistrico, kjer so nadgradili obstoječo ponudbo, ki je z začetkom poletne sezone na razpolago tudi za prevoz avtomobilov, potnikov in koles v Novo Gorico in iz nje, povezave pa iščejo tudi z Gorico, medtem pa si za postajališče avtovlaka prizadevajo tudi na Jesenicah. Kot je dejal Matjaž Marušič iz Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge, so s Turizmom Bohinj izdelali nove plakate in informacijske nalepke za potniške garniture s shematskim prikazom proge, označeno smerjo izstopa z vlaka, dodane pa so tudi fotografije glavnih turističnih zanimivosti ob progi: »Nadaljnja prizadevanja odbora so usmerjena v uvedbo direktnega, udobnega potniškega vlaka InterRegio Express Soča na relaciji Nova Gorica–Jesenice–Ljubljana in nazaj. Za uvedbo dodatnih sezonskih potniških vlakov ob sobotah, nedeljah in praznikih, zlasti na relaciji Nova Gorica–Sežana in Sežana–Nova Gorica–Jesenice. Za uvedbo teh povezav pa se je posebno zavzel tudi Klub tržaških turistov, ki je v podporo zbral več kot petsto podpisov. Ti vlaki bi med drugim omogočali tudi krajši popoldanski skok na Kras, denimo do Štanjela, tako iz goriške kot sežanske smeri.«

Bohinjska proga kot turistični potencial

Načrti obsegajo tudi vzpostavitev čezmejnih potniških povezav z Italijo ter direktne vlakovne povezave Bohinjske proge z Beljakom, izboljšanje informiranja potnikov in trženja, posodobitev z novimi potniškimi garniturami, prilagojenimi specifičnim zahtevam obratovanja na Bohinjski progi, ureditev postaj in postajališč ter postopno oblikovanje celovite vizije razvoja, upravljanja in trženja Bohinjske proge. Kot dodaja Marušič, si v operativni iniciativi želijo, da bi v tem jubilejnem letu lahko ponudili čim več osveženih in privlačnih storitev ter tako pomagali soustvarjati turistično ponudbo zahodnega dela Slovenije in Bohinjsko progo naredili uporabno in privlačno tudi za vsakdanje potrebe domačega prebivalstva. Potencial Bohinjske proge kaže kar njena zgodovina, saj je pred prvo svetovno vojno po njej vsak dan vozilo tudi po 70 vlakovnih kompozicij iz Prage, Münchna in z Dunaja. Pot od Trsta do Jesenic pa je vlak premagal v štirih urah. Pot od Jesenic do Nove Gorice pa še 110 let kasneje traja slabi dve uri.

Oktobra lani sta občini Bohinj in Tolmin organizirali posvet o prihodnosti Bohinjske proge, na katerem so sprejeli memorandum, ki so ga podprle tudi druge občine ob progi, v njem pa so pozvali tako k modernizaciji in oživitvi proge kot zaščiti proge kot tehničnega spomenika državnega pomena. Pokazali pa so tudi na nekatere preproste rešitve, ki se že uresničujejo. Kot zaključujejo v operativni iniciativi, so prvi rezultati vidni: »V Solkanu vlaki že ustavljajo na novem postajališču, ki bo sicer slovesno odprto ob osrednji proslavi ob 110-letnici Bohinjske proge 3. septembra. Pravkar skupaj s Slovenskimi železnicami končujemo oblikovanje nove promocijske brošure za avtovlak, ki jo bomo izdali predvidoma v enem tednu, avtovlak iz Nove Gorice pa je zadnje konce tedna tudi že dobro zaseden.«

Prava zvezda Bohinjske proge pa ostaja muzejski vlak, ki je v lanskem letu obeležil 30-letnico, medtem ko je bila parna vleka na Bohinjski progi praktično ukinjena šele leta 1974 in se je na slikovito Bohinjsko progo vrnila že po dobrih desetih letih.