Mussolini in njegov fašizem

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. julij 2016 / 11:03

»Za katerega evropskega politika iz prve polovice 20. stoletja lahko mirno zatrdimo, da je bral filozofska in književna dela sonarodnjakov in pošiljal avtorjem kritične pripombe in čestitke? Kdo je v časih globoke krize in kljub očitno slabemu zdravju imel na pisalni mizi Sokratova in Platonova dela z lastnoročno pripisanimi komentarji? Kdo je javno priznal, da ljubi drevje, in je zaskrbljeno preverjal pri uradnikih, koliko škode je prizadejal kak vihar? Kdo je na vrhuncu oblasti med pomenki za mizo navdušeno raziskoval, kdo so bili njegovi intelektualni predhodniki? Kdo je vsaj besedno občudoval sodobne zgodovinarje kot profesionalce, ki se ne obračajo po vetru? Kdo je vztrajal, da mora biti njegova stranka 'popustljiva do profesorjev'? Kdo je bil skoraj redno pripravljen dati intervju in se je že vnaprej veselil, da se bo lahko razgovoril o sodobni politiki in filozofiji? Kdo je zapustil najmanj štiriinštirideset knjig svojih zbranih del? Kdo je trdil, da si ni nikoli umazal rok z denarjem, v čemer je bil celo kanček resnice? Kdo se je lahko tekoče pogovarjal v treh tujih jezikih? Kdo je bil prisrčno pozoren do hčere, ki je po poroki med prvo nosečnostjo živela v tujini, in ji redno pisal, pa čeprav je včasih sporočil samo, da se vsa družina veseli zmag italijanske nogometne reprezentance?« (Str. 29)

Ja, vse to je bil Benito Mussolini, duče italijanskega fašizma in diktator Italije od leta 1922 (ali 1925) do 1945 (ali 1943). A bil je še marsikaj drugega, slabšega. V gornjem odstavku je avstralski zgodovinar R. J. B. Bosworth izpostavil Mussolinijeve intelektualne odlike. Drugje izvemo, da je bil močan tudi v mesenih rečeh, spal naj bi s 400 ženskami! Zavzemal se je za ohranitev dreves, po drugi strani pa bi iztrebil cele narode, med njimi tudi Slovence. V Dnevniku njegovega zunanjega ministra in zeta beremo njegovo izjavo, da bi nas morali vse likvidirati. Izrekel jo je v afektu, ko je izvedel, kako slovenski partizani napadajo njegovo vojsko. Grof Galeazzo Ciano si je v svoji drži državnika in meščana dovolil pripomniti, da nas je več kot milijon. »Ni važno, z njimi bi morali ravnati tako, kot 'ascari' /italijanske kolonialne čete/ ravnajo s svojimi sovražniki, preprosto jih iztrebijo.« No, usoda je hotela drugače, sodbo pa so izvršili italijanski partizani … Odlična knjiga, ne le o Mussoliniju, tudi o fenomenu fašistične Italije, ki jo je vodil in v kateri je moral živeti tudi velik del Slovencev tistega časa.