Richard J. B. Bosworth, Mussolini, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2015, 584 strani, 39,96 evra, www.emka.si

Mussolini in njegov fašizem

»Za katerega evropskega politika iz prve polovice 20. stoletja lahko mirno zatrdimo, da je bral filozofska in književna dela sonarodnjakov in pošiljal avtorjem kritične pripombe in čestitke? Kdo je v časih globoke krize in kljub očitno slabemu zdravju imel na pisalni mizi Sokratova in Platonova dela z lastnoročno pripisanimi komentarji? Kdo je javno priznal, da ljubi drevje, in je zaskrbljeno preverjal pri uradnikih, koliko škode je prizadejal kak vihar? Kdo je na vrhuncu oblasti med pomenki za mizo navdušeno raziskoval, kdo so bili njegovi intelektualni predhodniki? Kdo je vsaj besedno občudoval sodobne zgodovinarje kot profesionalce, ki se ne obračajo po vetru? Kdo je vztrajal, da mora biti njegova stranka 'popustljiva do profesorjev'? Kdo je bil skoraj redno pripravljen dati intervju in se je že vnaprej veselil, da se bo lahko razgovoril o sodobni politiki in filozofiji? Kdo je zapustil najmanj štiriinštirideset knjig svojih zbranih del? Kdo je trdil, da si ni nikoli umazal rok z denarjem, v čemer je bil celo kanček resnice? Kdo se je lahko tekoče pogovarjal v treh tujih jezikih? Kdo je bil prisrčno pozoren do hčere, ki je po poroki med prvo nosečnostjo živela v tujini, in ji redno pisal, pa čeprav je včasih sporočil samo, da se vsa družina veseli zmag italijanske nogometne reprezentance?« (Str. 29)

Ja, vse to je bil Benito Mussolini, duče italijanskega fašizma in diktator Italije od leta 1922 (ali 1925) do 1945 (ali 1943). A bil je še marsikaj drugega, slabšega. V gornjem odstavku je avstralski zgodovinar R. J. B. Bosworth izpostavil Mussolinijeve intelektualne odlike. Drugje izvemo, da je bil močan tudi v mesenih rečeh, spal naj bi s 400 ženskami! Zavzemal se je za ohranitev dreves, po drugi strani pa bi iztrebil cele narode, med njimi tudi Slovence. V Dnevniku njegovega zunanjega ministra in zeta beremo njegovo izjavo, da bi nas morali vse likvidirati. Izrekel jo je v afektu, ko je izvedel, kako slovenski partizani napadajo njegovo vojsko. Grof Galeazzo Ciano si je v svoji drži državnika in meščana dovolil pripomniti, da nas je več kot milijon. »Ni važno, z njimi bi morali ravnati tako, kot 'ascari' /italijanske kolonialne čete/ ravnajo s svojimi sovražniki, preprosto jih iztrebijo.« No, usoda je hotela drugače, sodbo pa so izvršili italijanski partizani … Odlična knjiga, ne le o Mussoliniju, tudi o fenomenu fašistične Italije, ki jo je vodil in v kateri je moral živeti tudi velik del Slovencev tistega časa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sobota, 18. julij 2009 / 07:00

Zbiljska noč v znamenju Freddyja in Michaela

Dobrava Zbiljskega jezera je minulo soboto že 56. gostila Zbiljsko noč, ki vsako leto privabi množico zabave željnih obiskovalcev.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / četrtek, 22. julij 2010 / 07:00

Milkova šola v naravi

V Mengšu se odvija Milkova šola v naravi, Šalabajzer in Busanc se jeseni vračata, Kranjčanki sta se predstavili v Ljubljani, Zmago Jelinčič Plemeniti pa je izdal novo knjigo.

Avtomobilizem / četrtek, 22. julij 2010 / 07:00

Vedno in povsod z nahrbtnikom

Test: Volkswagen Golf Variant 1.6 TDI Comfortline

Mularija / četrtek, 22. julij 2010 / 07:00

Otroška peresa

Žarek 4 Sončni žarek je moje ime,vsako jutro pokukam izza gore.Vedno zgodaj vstanemin si oči pomanem. Posijem nad otroke,skuštrančke visok...

Mularija / četrtek, 22. julij 2010 / 07:00

Najraje so fotografirali osle

Na Ekološki kmetiji pri Jernejk se je končal otroški tabor S fotoaparatom po Motniku, na katerem je uživalo in ustvarjalo dvanajst otrok iz Kamnika in širše okolice.

Železniki / četrtek, 22. julij 2010 / 07:00

Včasih za kruh, danes priboljšek

Tudi 48. čipkarski dnevi v Železnikih so odlično uspeli. Po posameznih dneh so našteli tudi do dva tisoč obiskovalcev.