Celovška Mohorjeva je praznovala

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 15. julij 2016 / 14:09

V torek, na praznik svetnikov Mohorja in Fortunata, je Mohorjeva družba iz Celovca praznovala 165-letnico delovanja. Poslovodji najstarejše slovenske knjižne ustanove Karel Hren in Franc Kelih sta na teraso Mohorjeve hiše v središču Celovca povabila predstavnike deželnih oblasti, slovenskih organizacij na Koroškem in partnerje s Koroške in Slovenije. Med njimi je bil tudi Gorenjski glas. Srečanja, ki so ga s pesmijo obogatili Smrtnikovi pevci in se je zaradi grozeče nevihte s terase preselilo v dvorano, so se udeležili tudi slovenski veleposlanik na Dunaju dr. Andrej Rahten, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Milan Predan in slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Skozi zgodovino Mohorjeve sta goste popeljala Monika Novak - Sabotnik in Hanzi Filipič.

Mohorjeva družba, ki je bila na pobudo lavantinskega škofa Antona Martina Slomška, celovškega mestnega kaplana Andreja Einspielerja in učitelja Antona Janežiča ustanovljena leta 1851, ima za Slovence na Koroškem in za Slovence nasploh mnogotere pomene, od narodnobuditeljskega in kulturno-prosvetnega do gospodarskega. Njene knjige in druge publikacije so v nekaterih obdobjih dosegle visoke naklade. Leta 1918 je bilo na knjižni dar Mohorjeve naročenih 90.512 ljudi. Že leta 1871 je začela delovati tiskarna, ki deluje že danes in po tehnološki plati sledi razvoju. Mohorjeva je kljub težavam in vojnam (leta 1940 so ji nacistične oblasti prepovedale delovanje in ji vzele imetje) vztrajala in širila dejavnost. Živela je s časom. V osrednji hiši v Celovcu so po drugi svetovni vojni najprej odprli dom za dekleta, nato dijaški Slomškov dom, prvi dvojezični otroški vrtec v Celovcu in prvo dvojezično šolo, povečali pa so tudi knjigarno v pritličju, kjer nastaja novo knjižno središče z antikvariatom. Mohorjeva izdaja tudi učbenike za manjšinsko šolstvo za vse ravni izobraževanja. Leta 2013 in 2014 so obnovili in nadgradili Mohorjevo hišo v Celovcu, modernejši pa je tudi dunajski Korotan, ki ga upravlja.