Erjavec ostaja minister
Po odločitvi arbitražnega sodišča, da nadaljuje arbitražni postopek o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, je zunanji minister Karl Erjavec ponudil odstop, a ga premier Miro Cerar ni sprejel.
Arbitraža se nadaljuje
Arbitražno sodišče v Haagu, ki razsoja o meji med Slovenijo in Hrvaško, je konec prejšnjega tedna sporočilo, da bo nadaljevalo z delom. Ugotovilo je, da Slovenija arbitražnega sporazuma ni kršila v taki meri, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo neodvisno in nepristransko sprejeti končne razsodbe. Medtem ko so slovenske oblasti takšno odločitev pozdravile, pa na Hrvaškem vztrajajo pri izstopu iz postopka. Kot so sporočili, je sodišče z odločitvijo o nadaljevanju postopka zamudilo priložnost, da bi vrnilo zaupanje v neodvisnost in nepristranskost lastnega dela in mednarodnega arbitražnega sodišča nasploh. Hrvaški zunanji minister Miro Kovač je tudi že dejal, da so na Meddržavnem sodišču v Haagu in na Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu pripravljeni obravnavati spor o meji med Hrvaško in Slovenijo. Iz Evropske komisije pa so sporočili, da še naprej podpirajo in spodbujajo dialog med državama, in izrazili pričakovanje, da bosta obe strani spoštovali odločitev arbitražnega sodišča, da bi dosegli trajno rešitev v tem sporu. Ko je zadnja odločitev arbitražnega sodišča postala znana, je zunanji minister Karl Erjavec presenetil in predsedniku vlade Miru Cerarju ponudil odstop, ki pa ga premier ni sprejel. V njegovem kabinetu so razložili, da je minister Erjavec s ponujenim odstopom izkazal, da se zaveda velikega pomena arbitražnega postopka ter dejstva, da je v sferi delovanja zunanjega ministrstva, za katerega delo je minister objektivno odgovoren, prišlo do neustreznih ravnanj, vendar pa Erjavec zanje neposredno oziroma krivdno ni odgovoren.
Šorli kandidat za ustavnega sodnika
Ta teden sta se v predsedniški palači javno predstavila kandidata za nova ustavna sodnika Špelca Mežnar in Kranjčan Marko Šorli. Predsednik republike Borut Pahor ju je za nova ustavna sodnika predlagal, ker po njegovem poizvedovanju uživata široko podporo poslank in poslancev. Kot je razložil Šorli, trenutno vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču, ki je v preteklosti že neuspešno kandidiral za predsednika vrhovnega sodišča, se je na poziv prijavil, ker si želi prizadevati za boljšo pravno državo in varstvo človekovih pravic. Naše ustavno sodišče po njegovem sodi med t. i. močnejša ustavna sodišča, ki jih imamo v EU, trenutna sestava pa je imela izredno težko delo, ki ga je zelo dobro opravila. Obravnavalo je namreč tudi zadeve s političnimi vsebinami, ki so vedno najtežja vprašanja, a je sodišče v teh primerih po njegovem zelo dobro posredovalo. Šorlija nekateri štejejo za simpatizerja SDS, a sam ne ve, zakaj. Morda zaradi njegovega stališča v zadevi Patria, je ugotavljal in dodal, da bi tudi v podobni situaciji, v kateri bi bil udeležen član katerekoli druge stranke, storil vse za pošten postopek sojenja v skladu z ustavo.
Stanje v Luki Koper se normalizira
Po tridnevni blokadi Luke Koper s strani delavcev je v ponedeljek v njej delo spet steklo, najprej za osem ur, kasneje pa v normalnem obsegu. Delavci so se za začasno prekinitev blokade odločili v dobro družbe, saj vladi ne želijo dopustiti uničenja Luke. Po razkritju vladnega dokumenta, ki naj bi dokazoval namero po odprtju koncesijske pogodbe in uvedbi pristaniške uprave, kar bi po mnenju luških delavcev vodilo v privatizacijo Luke, še naprej vztrajajo pri odstopu ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča in državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje. V petek, na dan skupščine Luke Koper, na kateri je bil umaknjen predlog po zamenjavi dela nadzornega sveta, je sicer že odstopil predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Marko Jazbec. Premier Miro Cerar, ki na ultimate delavcev ne pristaja, bo sicer njihove predstavnike povabil na razgovor, na katerem bo predstavil dejstva in politiko vlade glede Luke Koper.
Po policistih še vojaki, cariniki ...
Po sklenitvi stavkovnega sporazuma s policisti, ki jim prinaša višje plače, so v poklicnih sindikatih, ki zastopajo tudi vojake, carinike, pravosodne policiste in zaposlene v finančni upravi, sporočili, da sicer podpirajo pogajalski dosežek policistov, vendar od vlade pričakujejo primerljivo obravnavo, sicer se jeseni obetajo tudi protesti in stavke. Kot je dejal predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, ne morejo mimo dejstva, da tudi v nekaterih drugih poklicih tvegajo svoja življenja in zdravje in je nesprejemljivo, da oblast ne prisluhne in ne obravnava vseh enako. Prav zato niso pristopili k podpisu aneksa h kolektivni pogodbi, ki pomeni realizacijo sporazuma s policisti.