Nujna integracija v okolje

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / / 09:14

V sklopu dogodkov ob svetovnem dnevu beguncev so pretekli četrtek v Kranju pripravili zaključni posvet, na katerem so predstavili izkušnje, izzive in dobre prakse vladnih in nevladnih akterjev z vključevanjem oseb z migrantsko in begunsko izkušnjo v slovensko družbo in kulturo.

Kranj – Na posvetu, ki so ga pripravili Inštitut za afriške študije (IAŠ), Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos ter javni zavod Cene Štupar, so spregovorili o težavah in izzivih, s katerimi se srečujejo prosilci za mednarodno zaščito in osebe s statusom mednarodne zaščite tako na ravni države kot v konkretnem lokalnem okolju. Ob tem je Matjaž Dovžan, načelnik Upravne enote Kranj, v prostorih katere so gostili posvet, poudaril, da je najpomembnejša integracija v lokalnem okolju.

Pogrešajo sistemski pristop

»Odstotek tujcev v Kranju je velik, organizacij, ki delajo z njimi, pa je malo,« je opozoril Dovžan, ki je navedel, da na območju kranjske upravne enote živi 5150 tujcev oziroma 6,3 odstotka prebivalcev, kar je skoraj odstotek in pol več, kot znaša slovensko povprečje. »Največ je državljanov Kosova ter Bosne in Hercegovine oziroma vseh nekdanjih jugoslovanskih držav, med državljani Evropske unije pa je največ Bolgarov, Čehov in Italijanov.« Zato se mu zdi delo s tujci še toliko bolj pomembno, pri čemer pa pogreša celosten oziroma sistemski pristop. Zato pozdravlja prizadevanja nevladne mreže pri razširjanju najboljših praks in izkušenj. »Skupaj lahko pridemo do novih idej in boljših rešitev.«

Gre za zelo raznolike skupine ljudi

Prav temu je bil namenjen tudi posvet v Kranju, je poudaril direktor IAŠ Eyachew Tefera in dodal, da so po vsej Sloveniji doslej pripravili pet podobnih posvetov. Ob tem je predstavnica ministrstva za notranje zadeve in skrbnica triletnega projekta Obeležitev svetovnega dneva beguncev Tina Kotar navedla, da je v Sloveniji nastanjenih skupaj 317 prosilcev za mednarodno zaščito. Praktične izkušnje pri delu z osebami s statusom mednarodne zaščite je predstavil vodja programov v društvu Odnos Franci Jazbec. »Gre za zelo raznolike skupine ljudi, ki jim pomagamo ne samo pri iskanju nastanitve in urejanju dokumentov, ampak jim nudimo tudi pomoč pri vključevanju v prostočasne aktivnosti, da se počutijo bolj sprejete.« Tudi Jazbec je izpostavil pomen lokalne integracije, v okviru katere iščejo rešitve za konkretne težave.

Integracija ne pomeni nujno asimilacije

Veliko izkušenj z integracijo tujcev skozi socialno podjetništvo in neformalno izobraževanje ima tudi Faila Pašić Bišić, direktorica društva UP z Jesenic, v katerem je ta čas zaposlenih šest oseb s statusom mednarodne zaščite. Pomembno se ji zdi, da te ljudi vključujejo v njihove programe, ker imajo tudi sami migrantsko izkušnjo, govorijo jezik beguncev in so primer dobre prakse. »Obenem pa s projekti, kot je recimo Razkrite roke, v okviru katerega migrantke izdelujejo tradicionalne izdelke, želimo pokazati, da integracija ne pomeni nujno tudi asimilacije. Pogosto namreč integracijo razumejo, kot da se bodo morali povsem spremeniti. Zato je pomembno, da jim razložimo, da lahko ostanejo, kar so.« Ob tem je Tefera izpostavil, da z migracijami prihaja tudi do prenosa znanja iz enega okolja v drugega, kar prispeva k razvoju. Zato je prepričan, da strah in sovraštvo do tujcev povzroča samo neinformiranost. Ravnateljica Dijaškega doma Kranj Judita Nahtigal je poudarila, da se ji kot pedagoginji pri vzgoji zdi pomembna predvsem širina. »Otroke je treba vzgajati, da bodo strpni ter da bodo znali sprejemati in biti dovzetni za stvari od zunaj. S tem presežemo okvire, ki zapirajo poti. Vsi smo najprej državljani sveta, šele nato pripadniki neke države, religije, ideologije ...« Tudi Alida Zagorc Šuligoj iz javnega zavoda Cene Štupar se je strinjala, da je prosilce za mednarodno zaščito treba gledati predvsem kot ljudi; mi pa jih popredalčkamo in potem z njimi ravnamo kot s »paketki«. Ob tem je še poudarila, da je moč vladnih in nevladnih organizacij v povezovanju, kar pa pogostokrat premalo izkoriščajo. Pogreša tudi več pozitivnih zgodb o beguncih v medijih.