Praznovali Kovaški šmaren

Minuli konec tedna je v Kropi potekal dvajseti Kovaški šmaren, v okviru katerega so se odvijali različni kulturni, športni in družabni dogodki ter prikazi nekdanjega dela in življenja v kovaški Kropi.

Kropa – Kroparji so z dvajsetim Kovaškim šmarnom spet obudili staro kovaško življenje ter domačine in obiskovalce popeljali skozi pestro zgodovino svojega kraja, ki velja za zibelko kovaštva. Že v petek so na Šolarjevem travniku postavili oglarsko kopo, ob vigenjcu Vice pa peč za taljenje železove rude. Osrednja prireditev Kovaškega šmarna se je odvijala v soboto, ko so preko celega dne potekali prikazi nekdanjega življenja v kovaški Kropi, tradicionalni pohod na Jamnik in turnir v košarki, prikazi različnih tradicionalnih obrti in jamarskih dejavnosti. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi Muzejsko hišo Fovšaritnico in Kovaški muzej, novost letošnje prireditve pa je bilo odprtje razstave Fotografskega društva Radovljica in razstavljeni izdelki javnega razpisa za izdelavo umetnokovaškega izdelka na Kovaškem šmarnu 2016.

Namen vsakoletne prireditve je med drugimi prikaz težkega dela in življenja kroparskih kovačev, kar so prikazovali v vigenjcu Vice, ki velja za edino v celoti ohranjeno kovačnico za ročno kovanje žebljev. Kovaške družine so v vigenjcih preživele dobršen del svojih dni, saj so bile zaradi slabega gmotnega položaja primorane kovati ves dan. »V vigenjcih so delale tudi ženske in otroci. Že tretji dan po porodu se je ženska morala vrniti v vigenjc, kjer je poleg kovanja tudi dojila otroka in kuhala kosilo. Kosilo se je kuhalo med delom, saj so imeli lonec postavljen kar na ognjišču, vanj pa so dajali, kar so imeli. Kovači so jedli večinoma krompir, polento in žgance, včasih pa tudi žonto, ki je nekakšen jetrni golaž. Zaradi težkega dela, delovnih razmer in slabe hrane so kovači umirali zgodaj. Povprečna življenjska doba je bila le 36 let,« je povedal Silvo Jelenc, ki je na tokratnem Kovaškem šmarnu v vigenjcu Vice ročno koval žeblje.