Zaščitene že sto dvajset let

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Zanimivosti / torek, 5. julij 2016 / 10:03

Te dni mineva sto dvajset let od zaščite planike, ki je konec 19. stoletja postala prva rastlinska vrsta, zavarovana na Slovenskem. Čeprav ni več zelo ogrožena, je še vedno zaščitena in njeno trganje v naravi je prepovedano.

Kranj – Pred 120 leti so simbol Alp sprva zavarovali na Goriškem in Gradiščanskem, dve leti kasneje pa še na Štajerskem in Kranjskem. Zakon je na predlog deželnega zbora poknežene grofije Goriške in Gradiške 26. maja 1896 podpisal cesar Franc Jožef, v veljavo pa je stopil z objavo 18. junija 1896. Šlo je za spontan odziv na množično nabiranje in prodajanje planik v Alpah, zakon pa štejemo tudi kot formalni začetek varstva rastlinskih vrst pri nas.

»Planiko je nekoč na njenih naravnih rastiščih ogrožalo predvsem nabiranje iz komercialnih razlogov – zaradi uporabe v zdravilstvu in zaradi množične izdelave z gorskim turizmom povezanih spominkov, razglednic, okraskov in podobnih izdelkov. S pojavom množičnega planinstva je postalo pereče tudi trganje za lastno zbiranje. Res je grozilo, da jo bodo nabiralci popolnoma iztrebili. Predpisi o zavarovanju so na naših tleh delovali deloma – nabiranje se je preselilo v ilegalo, a se je med obema svetovnima vojnama nadaljevalo predvsem zaradi odkupa v lekarnah in za potrebe farmacije. Poleg prepovedi je delovalo tudi vzgojno delo, ne le v planinski organizaciji, tudi širše. Večina obiskovalcev gora je dandanes dovolj ozaveščena, da gorske rožice raje fotografirajo, kot da bi jih trgali. Seveda se še najde kdo, ki kako planiko tudi odtrga, čeprav je to prepovedano,« pravi predana naravovarstvenica Marjeta Keršič Svetel in dodaja, da je planika vpisana na rdeči seznam ogroženih vrst, a označena kot rastlina z majhno stopnjo ogroženosti. Kljub temu je trganje na večini območij naravnih rastišč prepovedano.

Planike, ki cvetijo od julija do septembra, so rastline visokogorskih travišč; najraje imajo skalne jase od pasu ruševja navzgor, vse tja do 2500 metrov visoko. Malce nenavadno rastišče v Sloveniji pa je soteska Save pri Kranju, kjer so mikroklimatske razmere take, da ustrezajo rožici, ki je sicer bolj doma v visokogorju. Njena naravna rastišča vse bolj ogrožajo podnebne spremembe in planika deli usodo z mnogimi gorskimi rastlinami, ki zaradi podnebnih sprememb izgubljajo svoj življenjski prostor. Ogroža pa jih še nekaj. »Bolj kot planinci so problematični občasni obiskovalci gora in v zadnjem času nabiralci 'čajčkov', ki pogosto mislijo, da je zdravilno kar vse, kar raste po hribih, in se ne zavedajo, da je med našimi gorskimi lepoticami kar nekaj takih, ki so pošteno strupene! Težava so tudi radovedneži in preveč zagnani fotografi, ki bi za vsako ceno radi fotografirali redke rastline, pri tem pa marsikaj poteptajo in uničijo,« še opozarja Marjeta Keršič Svetel.

Kot nam je povedala Špela Novak iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, so od vrst, ki uspevajo v gorah na Gorenjskem, poleg planike zavarovane npr. tudi narcise, alpska možina, arnika, klasnati pelin, planika, Zoisova zvončica, šopasti repušnik, vse vrste klinčkov, zimzeleni gornik, kratkodlakava popkoresa, Kochov, Clusijev, Froelichov in panonski svišč, košutnik, alpska mastnica, vse vrste lilij, perunik in kukavičevk (orhidej), avrikelj, ciklama, črni teloh … Številne zavarovane, redke in endemične rastlinske vrste si lahko ogledamo tudi v Alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti, kjer letos praznujejo že 90-letnico. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije so nedavno izdali štampiljko s planiko in pripravili akcijo v sodelovanju s Planinskim vestnikom, ki omogoča brezplačen vstop v botanični vrt. Razstavo o planiki so pripravili tudi v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Vrečico s semeni gojene planike pa za en evro lahko kupite denimo tudi v prostorih TIC Kranjska Gora.