O srečnem zakonu, III.
6. Poizkušajta se pogovoriti, kako vplivata drug na drugega. Vsak od naju daje varne ali nevarne signale in namige drugim možganom, ki stalno in neodvisno od naše volje preverjajo, ali je neko dejanje partnerja (ali kogarkoli) varno ali nevarno. Kaj delata, ko sta res vesela in medsebojno zadovoljna, ter kaj naredita, kako odreagirata, ko pri sebi in pri partnerju zaznata stisko – da sem zavrnjen ali da bom ostal sam. Biti zavrnjen ali biti sam je za naše možgane enako boleče kot fizična bolečina.
7. Ko pride do prepira, najprej globoko vdihnite in poizkušajte pogledati na konflikt z razdalje. Zelo pogosto je pod hudimi prepiri vsaj pri enem partnerju prošnja za več čustvenega stika. Žal pogosto oba tega ne prepoznata. Potem ko sprejmete odgovornost za svojo jezo in dejanja jeze, postanite radovedni, kje je jedro tega norega čustvenega plesa. Pogovorita se, kaj vama je ostalo po prepiru. Kako sta osamljena vsak v svojem kotu in kako počasi (v tihih dnevih) prodira strah pred osamljenostjo. Govorita o tem. Saj se od tega ne umre. Vaju bo pa strahotno začelo sproščati in povezovati.
8. Povabite svojega partnerja k večji bližini. Igrajte se preprosto igro prepoznavanja empatije. Vsi nekaj sanjamo in premišljujemo. Začnita prepoznavati svoje čustvene odzive na obrazu. Poizkušajte ugotoviti nekaj osnovnih čustvenih izrazov pri vašem partnerju: veselje, presenečenje, žalost, strah, jezo, sram in zadrego, strah … Preverjajte, ali je vaša ugotovitev pravilna. Z empatijo bosta dobila dostop do miselnega in čustvenega doživljanja drug drugega. Poudarek je na srečanju dveh oseb, ki sta vzajemno povezana. Ni nujno, da je vložek enakovreden, bolj je pomembno, da oba zavestno vstopata v prepoznavanje sebe in drugega v vajinem odnosu.
9. Izberite si miren trenutek, uglasite se s svojim notranjim svetom, ugotovite, kaj najbolj potrebujete v vajinem odnosu, in nato povejte te potrebe svojemu partnerju. Izražene potrebe naj bodo preproste in konkretne. Si želite več udobja, umirjenosti, podpore, slišanosti, spolnosti, sočutja, sprejetosti, materialnih dobrin, urejene odnose s starši … Če je preveč tvegano govoriti o tem, kar si res iz vsega srca želite, potem mu/ji povejte, kako tvegano, mučno, naporno in nevsakdanje je govoriti o svojih željah in potrebah.
10. Bodita pozorna na dejstvo, da čustvene rane uničujejo vajin odnos. Vi lahko prizadenete vašega partnerja s svojimi dejanji ali besedami preprosto samo zato, ker mu zelo veliko pomenite – vi ste prvi, od katerega je on čustveno odvisen. V trenutkih vajine bližine vprašajte svojo ljubljeno osebo, ali obstajajo vaša dejanja in besede, ki še vedno bolijo. Ste se namenoma umaknili, ko je bilo hudo … tega se z leti nabere veliko. Pomagajte mu/ji v tej bolečini, kajti čas je ne izbriše. Vašemu partnerju bo odleglo, če bo vedel, da vi veste, kako zelo je takrat trpel. In že samo to vedenje, da mu/ji sedaj želite pomagati, dela čudeže.