Slovenija v objemu

»Dobrih 140 let je tega, kar je bil videti izlet na Učko takole: popoldne z brzovlakom iz Ljubljane v Matulje, nato po 6 urah vožnje ob polnoči peš – s krepčilnim postankom ob bokalu vina – proti vasi Vela Učka, kjer poleg najzgodnejšega jutra v lokandi (krčmi) pozdravi bokal vina; ob njem je za zajtrk še slanina in kruh iz nahrbtnika. Nato, 'precej napeto brez steza ob 8. uri na vrh 4444 čevljev visoke Učke.' Dopoldne – 'Solnce je jelo jako pripekati, nebo se oblačiti, grom se zasliši, dež se ulije;' – v vas Opatijo in na Reko. Po krepčilnih postankih na več bokalov 'hrvata' in po nočnem počitku ob petih zjutraj na vlak in 'ob eni popoldne smo zopet v Ljubljani.' (France Kadilnik, Izlet na Učko, iz potovanjskih pisem, povzetih v knjigi Jos. C. Oblaka Golica in Kadilnikova koča, 1905.) / Več kot 60 let je tega, kar je bil videti izlet na Učko takole: 4 ure vožnje po železnici do Matuljev, nato 'brusiti pete' še skoraj 4 ure po cesti do Poklona in uro in pol na vrh. Ne glede na to 'je slovita Vela Učka na z. kraju Kvarnera nad Opatijo gotovo prva in svojevrstna turistična posebnost, ki bi jo moral vsak Slovenec poznati, saj nam je tudi najbližja, prav na j. kraju slovenske jezikovne meje pa vsakomur lahko pristopna.' (Rudolf Badjura, Izbrani izleti, 1953.) / Zdaj je izlet na Učko videti takole: pod goro se od kjer koli pripeljemo z avtom, na Poklon pa iz Matuljev ali iz Vranja. Naprej gremo peš. Vsekakor pridemo še kdaj. Že zato, ker je vedno tako lepo. Smo dobrih 5 kilometrov zračne črte od morja in skoraj okroglih 1400 metrov visoko …« (Str. 74)

Ste že bili na Učki? Sam sem bil prvič šele ob koncu lanskega leta, v tistih dneh med božičem in novim letom. Taka burja, da nas je kar premikalo in prepihalo do kosti, razgled pa za vikat, tako proti vzhodu na Kvarner in Velebit kot proti zahodu v notranjost Istre, pa na sever proti Sloveniji. Res lepo! Tudi ime Dario Cortese vam je gotovo že poznano, hud popotnik in alternativec, o teh rečeh tudi piše, več knjig ima, od Divje hrane do te, iz katere so gornji odlomki. Kako se je hodilo na Učko nekoč in danes … Izletniški vodnik, v njem 36 izbranih izletov. Z njimi Slovenijo dobesedno objame, večina vodi v kraje, ki so tam nekje na slovenskih jezikovnih mejah, sicer pa dostikrat že onstran državne meje. Izbira tudi kraje, ki so tako ali drugače povezani z vodo; izbral je celo moj rojstni kraj in dal opisu naslov Okoli žirovskega jezera. In mi dopove, da sem bil doma na jezerskem dnu …