Sanacija bo zmanjšala plazenje
Občinskim svetnikom so na zadnji seji predstavili študiji radioloških in drugih posledic morebitnega razpada jalovišča Boršt zaradi plazovitega terena na območju te rudniške deponije, ki predstavlja še zadnjo oviro za dokončno zaprtje Rudnika Žirovski Vrh.
Gorenja vas – Odlagališče Jazbec so že dokončno sanirali in ga tudi prenesli v upravljanje na agencijo za radioaktivne odpadke (Arao). Podobno bi se moralo zgoditi z odlagališčem hidrometalurške jalovine Boršt, a še vedno ostaja problem plazenja odlagališča proti dolini. Premiki so namreč ta čas še vedno bistveno večji od dovoljenih manj kot centimeter na leto, je v uvodu svetnikom pojasnil direktor uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar. A resno nevarnost bi plazenje lahko predstavljalo le v primeru, da bi obenem prišlo do zelo močnega potresa in stoletnih oziroma tisočletnih padavin. Čeprav je verjetnost, da bi prišlo do takih razmer, skoraj nična, pa so kljub temu pripravili študiji, v katerih so predvideli tudi to možnost.
»Gre za izredno malo verjeten scenarij, a posledice kljub temu ne bi bile katastrofalne za ljudi na tem območju,« je rezultate obeh študij strnil Andrej Stritar. Tudi v najslabšem primeru, ko bi močan potres spremljale še stoletne poplave, bi se proti dolini premaknilo okrog petdeset kubičnih metrov materiala, kar ni tako veliko, je poudaril Tomaž Beguš iz podjetja Geo Trias, v katerem so pripravili projekcijo možnega premikanja odlagališča. Najbolj je po njegovih besedah ogroženo območje med Todražem in Gorenjo vasjo, potencialno pa je ogroženo vse območje, ki naj bi bilo poplavljeno. Tea Bilić Zabric iz podjetja Inko je na podlagi tega predstavila oceno vpliva sevanja na življenjsko okolje in izpostavljenost prebivalcev sevanju. Tudi v najslabšem primeru, ko ne bi odstranili materiala, ki bi ga naneslo v dolino, bi bili prebivalci izpostavljeni sevanju približno štirih milisevartov na leto. Ob tem je svetnike zanimalo, koliko so mejne vrednosti sevanja. Kot je pojasnil Andrej Stritar, naj prebivalci ne bi bili izpostavljeni sevanju, ki je večje kot milisevart na leto več, kot je naravno ozadje, ki na tem območju znaša pet milisevartov na leto. Rezultati te študije so zato po njegovem sprejemljivi.
Država je po besedah Andreja Stritarja že namenila denar tudi za izdelavo dodatnih vrtin pod plazom, s katerimi bodo povečali odtok vode, kar bo še zmanjšalo verjetnost za resno premikanje plazu. S tem bodo izpolnili vse pogoje, da bodo nato po končanju vseh potrebnih dejavnosti na terenu tudi to odlagališče prenesli v dolgoročno upravljanje na Arao, ki bo potem še naprej skrbel za monitoring na odlagališčih in sanacijo v primeru poškodb.