Poziv k bojkotu odločbe

Lovska družina Dobrča poziva k bojkotu odločbe, s katero kmetijsko ministrstvo nekaterim loviščem dovoljuje lov na več kot dve leti stare divje svinje tudi zunaj lovne dobe, to je v času do 30. junija.

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi vloge Območnega združenja upravljavcev lovišč (Ozul) Gorenjskega lovsko upravljavskega območja sredi februarja izdalo odločbo za izredni poseg v populacijo divjega prašiča. Z odločbo je upravljavcem lovišč Škofja Loka, Šentjošt, Šmarna gora, Toško Čelo, Dobrova, Horjul, Medvode in Polhov Gradec ter lovišča s posebnim namenom Kozorog Kamnik dovolilo lov na več kot dve leti stare divje svinje tudi izven lovne dobe, določene z uredbo, to je v času od izdaje odločbe do konca letošnjega junija. Po uredbi je namreč lov na svinje dovoljen le od 1. julija do 31. januarja, medtem ko je merjasce, ozimce in lanščake obeh spolov dovoljeno loviti vse leto.

Odločba ni novost v lovski praksi

V območnem združenju upravljavcev lovišč so v vlogi za izredni poseg v populacijo divjega prašiča navedli, da si upravljavci zelo prizadevajo, da bi z odstrelom kontrolirali naraščanje staleža. Pri tem uporabljajo vse dovoljene metode lova, v veliko pomoč so jim izjeme, ki jih dovoljuje zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Stalež kljub njihovemu prizadevanju in preseganju načrtov odstrela ostaja visok, posledica tega so tudi velike škode na kmetijskih zemljiščih.

Kot je ob tem pojasnil predsednik območnega združenja Jernej Avsenek, so vlogo za izredni poseg v populacijo divjih svinj dali na pobudo upravljavcev lovišč, ki imajo velike probleme z divjimi prašiči. Takšna odločba, kot jo je tokrat izdalo ministrstvo, ni novost v lovski praksi, Avsenek pa jo razume predvsem kot varovalko za lovce, da ne bi bili kaznovani, če bi pomotoma uplenili tudi več kot dve leti staro svinjo.

Lani rekordno število škodnih dogodkov

Ministrstvo je v postopku izdaje odločbe zaprosilo za strokovno mnenje tudi Zavod za gozdove Slovenije – Območno enoto Bled. V zavodu so dali k vlogi pozitivno mnenje, saj ocenjujejo, da bi izredni poseg med divje svinje preprečil resno škodo na posevkih in drugih kulturah; v korist posegu pa govori tudi bližina pojavljanja afriške prašičje kuge, ki predstavlja veliko tveganje tako za domače kot za divje prašiče. Po mnenju zavoda je za omejitev škod treba uporabiti vse razpoložljive ukrepe in poseči tudi med lanščakinje in več kot dve leti stare svinje. Število divjih prašičev se je namreč v zadnjih dveh desetletjih močno povečalo tudi na Gorenjskem, porasel je tudi odvzem iz lovišč, vrhunec je bil v zadnjih dveh letih, ko so odvzeli 529 oziroma 525 živali. Narašča tudi škoda, ta je ponekod že neobvladljiva. Lani so v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju beležili rekordno število prijav škode – 313, škodo so ovrednotili na nekaj več kot 25 tisoč evrov, od tega je je bilo več kot tri četrtine v loviščih, za katera je ministrstvo izdalo odločbo za izredni poseg. Upravljavci lovišč se sicer trudijo zavarovati najbolj ogrožene površine, a je teh enostavno preveč, pa tudi razritih zemljišč ne morejo več sproti poravnati.

Nemoralno, zavržno dejanje

Lovska družina Dobrča, katere starešina je Stanko Cvenkel, je predsednika slovenske in gorenjske lovske zveze ter lovske družine na območju Gorenjskega lovsko upravljavskega območja pozvala k bojkotu odločbe kmetijskega ministrstva. Člani lovske družine so na nedavnem občnem zboru izrazili nestrinjanje z izvajanjem lova po takšnih odločbah kjerkoli v Sloveniji. »Pobijanje svinj – mater ali celotnih legel v času visoke brejosti in (ali) v najzgodnejši fazi od seska povsem odvisnih mladičev je nemoralno, zavržno dejanje,« so zapisali v apel in pozvali vodstvo Lovske zveze Slovenije in Zveze lovskih družin Gorenjske, da preprečita poboj vodečih svinj. Zakon o zaščiti živali namreč ščiti vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev, etični kodeks slovenskih lovcev pa določa, da lovec lahko odkloni sodelovanje na lovu, če po svoji vesti oceni, da niso spoštovana in upoštevana etična načela ali zakonska določila.

Kriv je sistem gospodarjenja z divjadjo

V lovski družini Dobrča so prepričani, da je za prekomerno številnost divjadi, ne le prašičev, kriv sistem gospodarjenja z divjadjo. Po tem sistemu so za izvedbo načrtovanega odstrela, ki ga določi država oziroma zavod za gozdove, in za plačilo škode odgovorne lovske organizacije, ki jim v primeru, če ne izpolnijo načrta odstrela, grozi celo odvzem lovišča. V takšnih okoliščinah so – razumljivo – nekatere lovske družine pod pritiskom grozečih škod in sankcij preko območnega združenja dale na ministrstvo vlogo za izredni poseg v populacijo divjega prašiča. »Stanje divjadi se da srednjeročno znižati tudi na druge, etično sprejemljive načine. Dotlej naj škodo subvencionira država,« so zapisali v lovski družini.

Gorenjski lovci spoštujejo etični kodeks

Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, je dejal, da nikakor ni etično odstreliti vodeče divje svinje, če je zdrava in uspešno vodi in skrbi za mladiče, pri tem pa je spomnil na etični kodeks slovenskih lovcev, ki določa, da mora lovec v primeru, ko na lovu dvomi o pravilnosti odločitve, odločiti v korist divjadi. Kot kažejo podatki lovskega informacijskega sistema Lisjak, gorenjski lovci spoštujejo etični kodeks, saj ne letos ne lani, ko je kmetijsko ministrstvo izdalo podobno dovoljenje, niso odstrelili divjih svinj v času lovopusta.

Na škodo opozarjajo tudi kmetje

Na gospodarsko škodo, ki jo povzročajo divji prašiči, javno opozarjajo kmetje pa tudi njihova največja stanovska organizacija – Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Kot je dejal Andrej Andoljšek, se v zbornici zavzemajo za to, da bi upravljavci lovišč na najbolj problematičnih območjih znižali stalež in škode po prašičih v normalne, še sprejemljive okvire, dotlej pa morajo nositi vso odgovornost iz koncesijskih pogodb, tudi odgovornost do povračila škode. Pri višini odvzema prašičev imajo upravljavci lovišč skoraj popolnoma proste roke, edini omejitvi sta lovopust za svinje in določen najnižji delež svinj v odvzemu, zato je neutemeljeno, da prelagajo odgovornost na druge. V razmerah, ko je v lovišču preveč prašičev in škode velike, morajo pri lovu vložiti več napora kot v običajnih razmerah.