Konec Radovljiške planine in koče

Besedilo: Franci Valant
Kategorija: Zanimivosti / torek, 28. junij 2016 / 10:24

Planšarska koča (15)

Po izročilu in navedbah predstavnikov GU Bohinj naj bi koče razdrli leta 1961 in les Radovljiške in Lipniške koče v celoti prepeljali v Bohinjsko Bistrico. V Bistrici so v športnem parku iz tega lesa zgradili dve brunarici. V eni je današnje gostišče Danica, ki je bilo kasneje tudi dograjeno (Izjave vodje GU Bohinj v letu 1961). Les koče z Mošenjske planine pa so prepeljali v Resje, danes znan sadovnjak v Podvinu pri Mošnjah. Tam so brunarico tudi postavili.

Kdo je izvajal odstranjevanje koč in več o dogajanjih okrog rušenja koč in prestavitve v Bohinjsko Bistrico mi ni uspelo izvedeti. Tudi v gozdarski kroniki GG Bled ni o tem rušenju oziroma odstranitvi ničesar zapisanega in tudi tedanje vodstvo tega podatka ne pozna.

Iz znanih podatkov in listin pa izhaja, da je Kmetijska zadruga Jelovica takoj po ukinitvi Radovljiške planine začela iskati rešitve za nadomestno pašo. Ena rešitev, med vsemi preostalimi, so bili travniki in pašniki Predtržanov na Stanu – tako se je imenoval kompleks, ki ga danes zaseda gramoznica Graben med reko Savo in železniško progo južno od mesta Radovljica. Večino teh pašnikov in travnikov je Komisija za arondacijo pri OLO Radovljica z odločbo lastnikom odvzela in so postali »splošno ljudsko premoženje«. V letih 1962 in 1963 so jih predali v upravljanje Kmetijski zadrugi Jelovica. Naj omenim še to, da so bili ti travniki v predvojnih letih 1932–1941 priljubljen prostor za kampiranje skavtov. Prav na Benčovem in Metežicovem travniku je bilo v mesecih od julija do avgusta postavljenih tudi do dvajset šotorov. Vodo so zajemali iz kristalno čistega Benčovega potoka na spodnji terasi. Ta kratek potoček ni nikoli presahnil. Še danes izvira in teče v Savo, le da je izvir zasut. Skavti so izvajali svoje športne in izobraževalne aktivnosti na teh travnikih in na reki Savi, ki dela tu pod bivšimi travniki velik in dokaj širok ovinek.

Med drugo svetovno vojno in še kasneje so na teh travnikih Predtržani pasli zvečine krave mlekarice, drugo govedo je bilo v planinah. Pravi razlogi, zakaj in kako so ti travniki kasneje prišli v posest SGP Gorenjc – gradbene firme, mi niso znani. Da je nastala kasneje gramoznica, je znano, saj ta še danes obstaja.

Iz gozdarske kronike (GG Bled, Gozdarstvo Bohinj 1955–64 in 19645–74) povzemam, da paše na Jelovici niso mogli nikoli popolnoma zajeziti. Kljub temu da so v letih 1959–1968 veliko pogozdovali (na Radovljiški in Vodiški planini leta 1959 kar 10.000 sadik) so se vršile paše »na črno«. Prihajala je živina iz ograjenih planin in iz planin nad gozdno mejo. Namerno so odpirali vrata in gonili živino iz ene na drugo planino ter vmes pasli na prepovedanem območju. Zelo kritično je bilo leta 1965. Nezakonita paša se je izvajala po celi Jelovici. Živina je prišla s planine Pečana, Ribčeve in Bitenjske planine, Ravenske, Selške in Pršinove planine ter iz planine za Šavnikom. Vzrok je bila izredno dolgotrajna snežna odeja in povsem je zmanjkalo krme. Živinorejci so bili prisiljeni v pašo. Gozdarji trdijo, da je bila škoda neizmerljiva.