Mnogi potrošniki kljub višjim cenam posegajo po lokalno pridelanih živilih in raje kupijo manj, da je le bolj kakovostno. (Foto: Tina Dokl)

Prepriča že sam okus

Ob zadnjih prehranskih aferah postaja še pomembneje, od kod izvira hrana, ki konča na naših krožnikih. Lokalno pridelana hrana je namreč najbolj kakovostna in varna.

Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Kot navajajo v resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, se stalni presežki pojavljajo le pri mleku, perutninskem mesu in svežih jabolkih. Pri govejem mesu je po letu 2005 stopnja samooskrbe dokaj izravnana, največji primanjkljaj pa je pri sladkorju in rastlinskem olju, velik je tudi pri zelenjavi (stopnja samooskrbe je pod 40 odstotki), žitu (stopnja samooskrbe je okrog 60 odstotkov), svežem sadju (neto uvoz predstavlja okrog sto tisoč ton na leto), krompirju (stopnja samooskrbe je med 60 in 70 odstotki) in svinjskem mesu (stopnja samooskrbe je pod 70 odstotki). Primanjkljaj se pojavlja tudi pri medu in jajcih.

»Kupci vse pogosteje sprašujejo, ali je zelenjava res 'domača'. Veliko jim pomeni, da je pridelana lokalno in na čim bolj naraven način,« je poudarila Tatjana Dolenc iz Naklega, ki na stojnici v nakupovalnem središču Domača vas v Kranju prodaja zelenjavo. Podobna vprašanja postavljajo tudi glede mesnih izdelkov, je zatrdila Tina Kepic iz Cerkelj. »Pri mesu in jajcih so potrošniki postali še bolj pozorni in se natančno pozanimajo, kaj kupujejo. Zanima jih recimo tudi to, kako velika je kmetija, saj se želijo tako prepričati, da pridelava ni preveč industrijska.« Čeprav so cene teh izdelkov višje, pa mnogi raje kupijo manj, samo da je kakovostno, je še dodala.

Zavest ljudi o pomenu lokalno pridelane hrane se veča, meni tudi vodja projekta Kupujmo domače pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) Ana Marenk. »Vedno pa obstajajo pomisleki glede kontrole hrane, čeprav je v Sloveniji za to dobro poskrbljeno. Zagotavlja se namreč dobra sledljivost 'od njive do mize'.« Rednemu nadzoru so podvrženi zlasti kmetje, ki se ukvarjajo z ekološko in integrirano pridelavo. Večja težava so cene lokalno pridelanih živil, je opozorila Ana Marenk, saj je hrana iz uvoza cenejša zaradi dražjega načina kmetovanja pri nas. »Zato bi morala država še aktivnejše spodbujati trgovce in pridelovalce k zagotavljanju večjega števila lokalnih pridelkov in izdelkov na trgovskih policah,« razmišlja Ana Marenk.

Pri KGZS poskušajo potrošnike spodbuditi h kupovanju lokalno pridelane hrane tudi prek portala Kupujmo domače, na katerem je ta čas okrog petsto ponudnikov. »Težava je le v tem, da je treba po pridelke na kmetijo, ki jih ponuja, kar je ob sedanjem pomanjkanju časa včasih težko. Po drugi strani pa ima to številne prednosti – lahko si ogledate kmetijo ter način pridelave in predelave,« je razložila Ana Marenk. Za lokalno pridelano hrano, je dejala, se potrošniki največkrat odločajo, ker jih prepriča že sam okus hrane, ki je naravno dozorela. Obenem verjamejo, da je ta hrana bolj kakovostna in varna kot tista iz uvoza, pri kateri je težko preverjati sledljivost. Hrana iz lokalne pridelave, je še dodala, ima tudi večjo hranilno vrednost.

Čeprav samooskrba s hrano pri nas ni na dovolj visoki ravni, pa je po besedah Ane Marenk problem tudi v tem, da smo danes kupci razvajeni in želimo imeti vse vrste sadja in zelenjave v vsakem letnem času, kar pa je nerealno pričakovati. Vodja kmetijsko gozdarske zbornice Sava Mojca Papler je zagotovila, da v njihovem Domačem kotičku ta čas nimajo težav pri zagotavljanju lokalno pridelanih izdelkov, pri čemer so dobavitelji res samo z Gorenjskega. V vseh treh mesecih, kar so odprli Domači kotiček, je še dodala, pa se povpraševanje po tovrstnih izdelkih povečuje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 9. maj 2008 / 07:00

Na snegu sto dni na leto

Medvoški smučarji minulo sezono ocenjujejo za uspešno. So deseti najboljši klub sezone, tretji v Zahodni regiji. Prve snežne priprave za novo sezono bodo opravili avgusta v Saas Feeju.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Aljoši Šenku že drugič red dot

Naklo - Kot so sporočili iz Merkurja, je priznani slovenski oblikovalec Aljoša Šenk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur,...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

UPS praznoval stoletnico delovanja

Ljubljana - V četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja – družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Kritični do spremembe zakona

V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Turističnim kmetijam podelili znake

Kranj - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v petek na obrtnem sejmu v Celju podelila 26 turističnim kmetijam 38 znakov za specializirano ponudbo. Znaki povedo gostom, kate...

Nasveti / torek, 18. september 2007 / 07:00

"Štrafan" jager

Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 metrov) - Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot. Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar močno skrajša vzpon na bližnji dvat...