Mnogi potrošniki kljub višjim cenam posegajo po lokalno pridelanih živilih in raje kupijo manj, da je le bolj kakovostno. (Foto: Tina Dokl)

Prepriča že sam okus

Ob zadnjih prehranskih aferah postaja še pomembneje, od kod izvira hrana, ki konča na naših krožnikih. Lokalno pridelana hrana je namreč najbolj kakovostna in varna.

Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Kot navajajo v resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, se stalni presežki pojavljajo le pri mleku, perutninskem mesu in svežih jabolkih. Pri govejem mesu je po letu 2005 stopnja samooskrbe dokaj izravnana, največji primanjkljaj pa je pri sladkorju in rastlinskem olju, velik je tudi pri zelenjavi (stopnja samooskrbe je pod 40 odstotki), žitu (stopnja samooskrbe je okrog 60 odstotkov), svežem sadju (neto uvoz predstavlja okrog sto tisoč ton na leto), krompirju (stopnja samooskrbe je med 60 in 70 odstotki) in svinjskem mesu (stopnja samooskrbe je pod 70 odstotki). Primanjkljaj se pojavlja tudi pri medu in jajcih.

»Kupci vse pogosteje sprašujejo, ali je zelenjava res 'domača'. Veliko jim pomeni, da je pridelana lokalno in na čim bolj naraven način,« je poudarila Tatjana Dolenc iz Naklega, ki na stojnici v nakupovalnem središču Domača vas v Kranju prodaja zelenjavo. Podobna vprašanja postavljajo tudi glede mesnih izdelkov, je zatrdila Tina Kepic iz Cerkelj. »Pri mesu in jajcih so potrošniki postali še bolj pozorni in se natančno pozanimajo, kaj kupujejo. Zanima jih recimo tudi to, kako velika je kmetija, saj se želijo tako prepričati, da pridelava ni preveč industrijska.« Čeprav so cene teh izdelkov višje, pa mnogi raje kupijo manj, samo da je kakovostno, je še dodala.

Zavest ljudi o pomenu lokalno pridelane hrane se veča, meni tudi vodja projekta Kupujmo domače pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) Ana Marenk. »Vedno pa obstajajo pomisleki glede kontrole hrane, čeprav je v Sloveniji za to dobro poskrbljeno. Zagotavlja se namreč dobra sledljivost 'od njive do mize'.« Rednemu nadzoru so podvrženi zlasti kmetje, ki se ukvarjajo z ekološko in integrirano pridelavo. Večja težava so cene lokalno pridelanih živil, je opozorila Ana Marenk, saj je hrana iz uvoza cenejša zaradi dražjega načina kmetovanja pri nas. »Zato bi morala država še aktivnejše spodbujati trgovce in pridelovalce k zagotavljanju večjega števila lokalnih pridelkov in izdelkov na trgovskih policah,« razmišlja Ana Marenk.

Pri KGZS poskušajo potrošnike spodbuditi h kupovanju lokalno pridelane hrane tudi prek portala Kupujmo domače, na katerem je ta čas okrog petsto ponudnikov. »Težava je le v tem, da je treba po pridelke na kmetijo, ki jih ponuja, kar je ob sedanjem pomanjkanju časa včasih težko. Po drugi strani pa ima to številne prednosti – lahko si ogledate kmetijo ter način pridelave in predelave,« je razložila Ana Marenk. Za lokalno pridelano hrano, je dejala, se potrošniki največkrat odločajo, ker jih prepriča že sam okus hrane, ki je naravno dozorela. Obenem verjamejo, da je ta hrana bolj kakovostna in varna kot tista iz uvoza, pri kateri je težko preverjati sledljivost. Hrana iz lokalne pridelave, je še dodala, ima tudi večjo hranilno vrednost.

Čeprav samooskrba s hrano pri nas ni na dovolj visoki ravni, pa je po besedah Ane Marenk problem tudi v tem, da smo danes kupci razvajeni in želimo imeti vse vrste sadja in zelenjave v vsakem letnem času, kar pa je nerealno pričakovati. Vodja kmetijsko gozdarske zbornice Sava Mojca Papler je zagotovila, da v njihovem Domačem kotičku ta čas nimajo težav pri zagotavljanju lokalno pridelanih izdelkov, pri čemer so dobavitelji res samo z Gorenjskega. V vseh treh mesecih, kar so odprli Domači kotiček, je še dodala, pa se povpraševanje po tovrstnih izdelkih povečuje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 9. marec 2009 / 07:00

Računalnik in jaz: Do podjetja preko interneta

Ob registraciji podjetja je potrebno veliko papirjev, letanja od vrat do vrat in kar nekaj denarja ter časa. Poleg tega se morate oborožiti še s celo kopico informacij, da lahko pridete do želene...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 17:05

Juliana trail v knjigi

V knjigi avtorica Tatjana Trontelj poljudno in podrobno opisuje, kako sta se z možem lotila hojepo poti Juliana trail.

Mularija / / 17:04

Nevarna ličila

Primerjalno ocenjevanje ličil za otroke je pokazalo, da so prav vsi testirani izdelki vsebovali kemikalije, ki jih v kozmetičnih izdelkih za otroke ne bi smelo biti, zato otroška ličila niso primerna...

Rekreacija / / 17:02

Gora, ki požira vodo

Pršivec (1761 m n. m.) – Vrh, ki ponudi enega najlepših razgledov na Bohinjsko jezero. Krožna tura, ki nas bo pri sestopu popeljala tudi mimo znamenitega brezna. Gora, ki požira vodo; vodo, ki luč sve...

Železniki / / 17:00

Za ohranitev soriškega narečja

Turističnemu društvu Sorica in partnerjem je s projektom Ohranimo soriški narečni govor uspelo pridobiti sredstva ministrstva za kulturo.

Zanimivosti / / 16:58

Počitnice v narodnem parku nadgradili s prostovoljnim delom

Mladi taborniki iz Belgije so vsak dan svojega enotedenskega bivanja v Bohinju dopoldne opravljali prostovoljno delo, popoldneve pa preživljali ob jezeru in na bohinjskih planinah.