Mnogi potrošniki kljub višjim cenam posegajo po lokalno pridelanih živilih in raje kupijo manj, da je le bolj kakovostno. (Foto: Tina Dokl)

Prepriča že sam okus

Ob zadnjih prehranskih aferah postaja še pomembneje, od kod izvira hrana, ki konča na naših krožnikih. Lokalno pridelana hrana je namreč najbolj kakovostna in varna.

Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Kot navajajo v resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, se stalni presežki pojavljajo le pri mleku, perutninskem mesu in svežih jabolkih. Pri govejem mesu je po letu 2005 stopnja samooskrbe dokaj izravnana, največji primanjkljaj pa je pri sladkorju in rastlinskem olju, velik je tudi pri zelenjavi (stopnja samooskrbe je pod 40 odstotki), žitu (stopnja samooskrbe je okrog 60 odstotkov), svežem sadju (neto uvoz predstavlja okrog sto tisoč ton na leto), krompirju (stopnja samooskrbe je med 60 in 70 odstotki) in svinjskem mesu (stopnja samooskrbe je pod 70 odstotki). Primanjkljaj se pojavlja tudi pri medu in jajcih.

»Kupci vse pogosteje sprašujejo, ali je zelenjava res 'domača'. Veliko jim pomeni, da je pridelana lokalno in na čim bolj naraven način,« je poudarila Tatjana Dolenc iz Naklega, ki na stojnici v nakupovalnem središču Domača vas v Kranju prodaja zelenjavo. Podobna vprašanja postavljajo tudi glede mesnih izdelkov, je zatrdila Tina Kepic iz Cerkelj. »Pri mesu in jajcih so potrošniki postali še bolj pozorni in se natančno pozanimajo, kaj kupujejo. Zanima jih recimo tudi to, kako velika je kmetija, saj se želijo tako prepričati, da pridelava ni preveč industrijska.« Čeprav so cene teh izdelkov višje, pa mnogi raje kupijo manj, samo da je kakovostno, je še dodala.

Zavest ljudi o pomenu lokalno pridelane hrane se veča, meni tudi vodja projekta Kupujmo domače pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) Ana Marenk. »Vedno pa obstajajo pomisleki glede kontrole hrane, čeprav je v Sloveniji za to dobro poskrbljeno. Zagotavlja se namreč dobra sledljivost 'od njive do mize'.« Rednemu nadzoru so podvrženi zlasti kmetje, ki se ukvarjajo z ekološko in integrirano pridelavo. Večja težava so cene lokalno pridelanih živil, je opozorila Ana Marenk, saj je hrana iz uvoza cenejša zaradi dražjega načina kmetovanja pri nas. »Zato bi morala država še aktivnejše spodbujati trgovce in pridelovalce k zagotavljanju večjega števila lokalnih pridelkov in izdelkov na trgovskih policah,« razmišlja Ana Marenk.

Pri KGZS poskušajo potrošnike spodbuditi h kupovanju lokalno pridelane hrane tudi prek portala Kupujmo domače, na katerem je ta čas okrog petsto ponudnikov. »Težava je le v tem, da je treba po pridelke na kmetijo, ki jih ponuja, kar je ob sedanjem pomanjkanju časa včasih težko. Po drugi strani pa ima to številne prednosti – lahko si ogledate kmetijo ter način pridelave in predelave,« je razložila Ana Marenk. Za lokalno pridelano hrano, je dejala, se potrošniki največkrat odločajo, ker jih prepriča že sam okus hrane, ki je naravno dozorela. Obenem verjamejo, da je ta hrana bolj kakovostna in varna kot tista iz uvoza, pri kateri je težko preverjati sledljivost. Hrana iz lokalne pridelave, je še dodala, ima tudi večjo hranilno vrednost.

Čeprav samooskrba s hrano pri nas ni na dovolj visoki ravni, pa je po besedah Ane Marenk problem tudi v tem, da smo danes kupci razvajeni in želimo imeti vse vrste sadja in zelenjave v vsakem letnem času, kar pa je nerealno pričakovati. Vodja kmetijsko gozdarske zbornice Sava Mojca Papler je zagotovila, da v njihovem Domačem kotičku ta čas nimajo težav pri zagotavljanju lokalno pridelanih izdelkov, pri čemer so dobavitelji res samo z Gorenjskega. V vseh treh mesecih, kar so odprli Domači kotiček, je še dodala, pa se povpraševanje po tovrstnih izdelkih povečuje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sobota, 2. januar 2016 / 14:09

Suri, Zakaj? in Sončni mrk

Festival filmov o športu in naravi BOFF (Bovec Outdoor Film Festival) je svojo že deveto izvedbo v Bovcu zaključil s podelitvijo nagrad najboljšim filmom treh kategorij ter najboljšega po izboru občin...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 28. november 2007 / 07:00

Izbrano

Šport, zdrava prehrana in rak na dojkah Rak na dojkah je še vedno bolezen, ki vsako leto odnese številna ženska življenja. Ena od zadnjih raziskav na bolnicah je dokaz...

Kranj / sreda, 28. november 2007 / 07:00

Mestno drobovje razpada

Za ureditev mestne infrastrukture bo v prihodnjih desetih letih treba zagotoviti več kot 130 milijonov evrov.

Gorenja vas-Poljane / sreda, 28. november 2007 / 07:00

Odločno na pot razvoja

Praznovanje občine Gorenja vas-Poljane minilo v znamenju oživljanja posestva Visoko in častnega občana, nekdanjega župana Jožeta Bogataja.

Radovljica / sreda, 28. november 2007 / 07:00

Pogrešajo praktično znanje

Delodajalci pogrešajo pri mladih, ki prihajajo iz šol v službe, več praktičnega znanja in prilagodljivosti.

Splošno / sreda, 28. november 2007 / 07:00

Grče let že dolgo ne štejejo

Športno društvo Marmor Hotavlje je slovesno zaključilo že trinajsto sezono družabno rekreativne akcije "Hotaveljska grča".