Mnogi potrošniki kljub višjim cenam posegajo po lokalno pridelanih živilih in raje kupijo manj, da je le bolj kakovostno. (Foto: Tina Dokl)

Prepriča že sam okus

Ob zadnjih prehranskih aferah postaja še pomembneje, od kod izvira hrana, ki konča na naših krožnikih. Lokalno pridelana hrana je namreč najbolj kakovostna in varna.

Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Kot navajajo v resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, se stalni presežki pojavljajo le pri mleku, perutninskem mesu in svežih jabolkih. Pri govejem mesu je po letu 2005 stopnja samooskrbe dokaj izravnana, največji primanjkljaj pa je pri sladkorju in rastlinskem olju, velik je tudi pri zelenjavi (stopnja samooskrbe je pod 40 odstotki), žitu (stopnja samooskrbe je okrog 60 odstotkov), svežem sadju (neto uvoz predstavlja okrog sto tisoč ton na leto), krompirju (stopnja samooskrbe je med 60 in 70 odstotki) in svinjskem mesu (stopnja samooskrbe je pod 70 odstotki). Primanjkljaj se pojavlja tudi pri medu in jajcih.

»Kupci vse pogosteje sprašujejo, ali je zelenjava res 'domača'. Veliko jim pomeni, da je pridelana lokalno in na čim bolj naraven način,« je poudarila Tatjana Dolenc iz Naklega, ki na stojnici v nakupovalnem središču Domača vas v Kranju prodaja zelenjavo. Podobna vprašanja postavljajo tudi glede mesnih izdelkov, je zatrdila Tina Kepic iz Cerkelj. »Pri mesu in jajcih so potrošniki postali še bolj pozorni in se natančno pozanimajo, kaj kupujejo. Zanima jih recimo tudi to, kako velika je kmetija, saj se želijo tako prepričati, da pridelava ni preveč industrijska.« Čeprav so cene teh izdelkov višje, pa mnogi raje kupijo manj, samo da je kakovostno, je še dodala.

Zavest ljudi o pomenu lokalno pridelane hrane se veča, meni tudi vodja projekta Kupujmo domače pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) Ana Marenk. »Vedno pa obstajajo pomisleki glede kontrole hrane, čeprav je v Sloveniji za to dobro poskrbljeno. Zagotavlja se namreč dobra sledljivost 'od njive do mize'.« Rednemu nadzoru so podvrženi zlasti kmetje, ki se ukvarjajo z ekološko in integrirano pridelavo. Večja težava so cene lokalno pridelanih živil, je opozorila Ana Marenk, saj je hrana iz uvoza cenejša zaradi dražjega načina kmetovanja pri nas. »Zato bi morala država še aktivnejše spodbujati trgovce in pridelovalce k zagotavljanju večjega števila lokalnih pridelkov in izdelkov na trgovskih policah,« razmišlja Ana Marenk.

Pri KGZS poskušajo potrošnike spodbuditi h kupovanju lokalno pridelane hrane tudi prek portala Kupujmo domače, na katerem je ta čas okrog petsto ponudnikov. »Težava je le v tem, da je treba po pridelke na kmetijo, ki jih ponuja, kar je ob sedanjem pomanjkanju časa včasih težko. Po drugi strani pa ima to številne prednosti – lahko si ogledate kmetijo ter način pridelave in predelave,« je razložila Ana Marenk. Za lokalno pridelano hrano, je dejala, se potrošniki največkrat odločajo, ker jih prepriča že sam okus hrane, ki je naravno dozorela. Obenem verjamejo, da je ta hrana bolj kakovostna in varna kot tista iz uvoza, pri kateri je težko preverjati sledljivost. Hrana iz lokalne pridelave, je še dodala, ima tudi večjo hranilno vrednost.

Čeprav samooskrba s hrano pri nas ni na dovolj visoki ravni, pa je po besedah Ane Marenk problem tudi v tem, da smo danes kupci razvajeni in želimo imeti vse vrste sadja in zelenjave v vsakem letnem času, kar pa je nerealno pričakovati. Vodja kmetijsko gozdarske zbornice Sava Mojca Papler je zagotovila, da v njihovem Domačem kotičku ta čas nimajo težav pri zagotavljanju lokalno pridelanih izdelkov, pri čemer so dobavitelji res samo z Gorenjskega. V vseh treh mesecih, kar so odprli Domači kotiček, je še dodala, pa se povpraševanje po tovrstnih izdelkih povečuje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 30. julij 2021 / 17:11

Izbrana Plečnikova dela na Unescovem seznamu

Od 28. julija so na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine vpisana tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, s čimer se je tudi uradno zaključila nominacija z naslovom Dela Jožeta...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 24. oktober 2006 / 06:00

Slovenski Orfej

Emocionalen. Takšen je bil abrahamov gala koncert Ota Pestnerja minulo soboto v dvorani Golovec v Celju. Glasbeni gosti so že tako dobremu vzdušju v polni dvorani dodali le še piko na i.

Prosti čas / torek, 24. oktober 2006 / 06:00

Uvozniki bi spremenili DMV

Zloglasni davek na motorna vozila naj bi po predlogu uvoznikov vezali na izpušne emisije.

Prosti čas / torek, 24. oktober 2006 / 06:00

Rojstvo pod srečno zvezdo

Test: Mazda6 Sport CD 120 TE in CD 143 TE

Prosti čas / torek, 24. oktober 2006 / 06:00

VW Phaeton za papeža

Papež Benedikt XVI. je od predsednika uprav­ne­ga odbora delniške družbe Volkswagen, dr. Bernda Pischetsriederja, prevzel pose­bej opremljeni phaeton. "V veliko čast na...

Prosti čas / torek, 24. oktober 2006 / 06:00

Italijanski zlatnik

Fiat zadnji z novim lahkim dostavnikom italijansko-francoske naveze.