Svet na »skejtu«

V sredo so v Galeriji Pungert odprli razstavo likovnih del akademske restavratorke Zale Kalan.

Kranj – Avtorica prijaznih prikazni, nekakšnih zverjascev, ki po videzu sicer prihajajo iz nekega drugega sveta, v resnici pa so v različnih oblikah in podobah bržkone tu nekje okrog nas, tokrat zagotovo na stenah galerije Pungert, je mlada akademska restavratorka Zala Kalan iz Kranja, ki sicer živi in ustvarja v Ljubljani. Svojo mladostno željo po likovnem je najprej temeljiteje izpolnjevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, se najprej poglobila v študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti, že leto kasneje pa se je odločila za študij restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost, od koder je pred nedavnim prišla kot sveža diplomantka. »Med študijem so me posrkale lutke, njih oblikovanje in izdelava od ideje do lutke same. Z njimi je povezano tudi moje diplomsko delo, restavrirala sem namreč tri lutke iz nekdanje predstave Udarna brigada, ki jih hranijo v Lutkovnem gledališču, kjer trenutno opravljam prakso,« pripoveduje Zala Kalan, ki se je ob študiju vseskozi spogledovala z ilustracijo. »Tu sem našla kreativnost in sprostitev, ki sta pri restavriranju prisotni v dosti manjši meri.«

Kalanova v svojih likovnih zgodbah, največkrat so to ilustracije, pripoveduje tako izbrane drobtinice vsakdana kot sanjske prigode. V njenih delih je moč začutiti tako družbeno kritično misel kot osebne zgodbe nje in njene okolice. »Včasih motiviko narekuje predvsem dekorativnost. Rada delam s čimbolj različnimi materiali …« Pogled me usmeri k sliki na skate deski: »Res je, uporab­ljam materiale, ki so lahko tudi precej poceni, stare odslužene skate deske na primer dobim pri prijateljih. Nimam zadržkov pred materiali, iz vsake stvari se da ustvariti kaj kreativnega.« Z akrilnimi barvami slika na les, platno, v mešani tehniki, uporablja digitalni tisk … Rada ima grafiko, kar je vidno tudi na tokratni razstavi, redno pa spremlja tudi dogajanje na področju tako imenovanega 'streetarta'.

O samih delih težko govori. »Slike govorijo same zase in vsak gledalec si lahko sam interpretira to, kar vidi.« Več del vsebujejo tudi intervencije v obliki zapisov, tako v angleščini kot slovenščini, ki jih avtorica uporablja po navdihu. »Angleščina je bližja mladim, ko gre za slovenščino, pa rada uporabljam narečje ali pa izpeljanke besed, kot recimo »volfl« ali pa »alo – au gmah baba«.« Ne, njene slike niso pesimistične, nasprotno, navdihujejo k razmišljanju, da bo nekaj potrebno storiti. »It's not the right place for us …« (tu ni pravi prostor za nas), govori o času, v katerem se danes nahajajo mladi. »Večkrat se sprašujemo, ali smo mogoče rojeni v napačnem času, v kapitalizmu, kjer vlada instant potrošništvo.« To je njena druga samostojna razstava, prvič v domačem mestu, skupaj pa sta se predstavili tudi s prijateljico, grafično oblikovalko Leo Zupančič, s katero sodelujeta tudi v okviru blagovne znamke NUMOKK. Razstava bo na ogled do 13. avgusta.