Nekdanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je bil leta 1989 tudi gost Glasove preje.

Nadškof slovenske samostojnosti

Leta 2007 umrli ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar je med tistimi Slovenci, katerih zasluge za osamosvojitev Slovenije so prezrte. Jernej Vrtovec ga s knjigo o njegovi vlogi pri osamosvajanju Slovenije vrača tja, kamor sodi.

Nadškof dr. Alojzij Šuštar je bil rojen 14. novembra leta 1920 na Grmadi nad Trebnjem kot prvi od desetih otrok. Bil je nadarjen in priden. Leta 1941 ga je škof Gregorij Rožman poslal na študij v Rim, kjer je bil leta 1946 posvečen v duhovnika. Ker je hudo zbolel za tuberkulozo, so ga poslali na zdravljenje v Švico, kjer so mu komaj rešili življenje. Postal je ugleden profesor in tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Januarja leta 1977 se je vrnil v Ljubljano. Februarja leta 1980 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita, 13. aprila pa je bil slovesno posvečen. Nadškof je bil do 5. marca leta 1997, ko ga je nasledil dr. Franc Rode. Umrl je 29. junija leta 2007. Pokopan je v ljubljanski stolnici.

Številni znani Slovenci, med katerimi sta bila tudi ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore in predsednik republike Borut Pahor, so se pretekli teden v knjigarni Mohorjeve družbe iz Celja v Ljubljani udeležili predstavitve knjige Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije. Napisal jo je diplomirani teolog in sedanji državnozborski poslanec Nove Slovenije Jernej Vrtovec. Za izdajo knjige je izbral pravi čas: praznovanje 25. obletnice samostojnosti Slovenije. Nadškof dr. Alojzij Šuštar je namreč kot teolog in intelektualec širil resnico o Sloveniji in iskal zaveznike njene samostojnosti. Žal so njegove zasluge pogosto prezrte.

Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, vodja Nadškofijskega arhiva dr. France M. Dolinar, pisec knjige Jernej Vrtovec, nadškof Stanislav Zore in predsednik Borut Pahor so na predstavitvi knjige pripovedovali o osebnosti pokojnega nadškofa in njegovem delovanju za samostojno Slovenijo. Nadškof Šuštar je bil po njihovih besedah zagovornik demokratizacije Slovenije in si je v tem smislu prizadeval za urejevanje odnosov med državo in Cerkvijo. Zato je bil pogosto narobe razumljen. Sam osebno ali kot predsednik tedanje slovenske pokrajinske škofovske konference si je prizadeval za ohranitev slovenskega jezika, za slovensko kulturo in identiteto, za razcvet katoliške Cerkve v Sloveniji. Podprl je referendum o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in kot človek dialoga in zaupanja verjel, da bodo problemi v nekdanji Jugoslaviji rešeni na miren način. »Ko naš narod stopa na samostojno pot, ostaja Katoliška cerkev na Slovenskem z njim povezana in solidarna. Tudi v prihodnje želi v svobodi izvrševati svoje versko in moralno poslanstvo,« je zapisal leta 1991. Na zgodovinski večer razglasitve samostojne države je na Trgu republike v Ljubljani blagoslovil slovenski simbol – lipo. Prav takrat je odpovedalo ozvočenje. Verjel je, da ne namenoma … Posredovanje jugoslovanske armade ga je prizadelo, vendar ni okleval. Že prvi dan agresije je o njej obvestil svoje številne prijatelje po Evropi. Poseben telegram je poslal papežu Janezu Pavlu II. s prošnjo za posredovanje za mir. Škofovske konference v Evropi in po svetu ter katoliške in druge organizacije je prosil, naj okrepijo svoja prizadevanja za prenehanje vojaškega nasilja nad Slovenijo. Slovenija je razglasila neodvisnost zato, da bi zavarovala svojo demokracijo. Takojšnje priznanje suverene Slovenije bi pri tem veliko pomagalo. Njegovo delovanje je rodilo mnoge sadove. Vatikan je med prvimi državami – že 13. januarja leta 1992 – priznal Slovenijo.

Nadškof dr. Alojzij Šuštar je z evropskim razumevanjem demokracije, z globoko osebno vero, z zavračanjem sovraštva, napadalnosti in nestrpnosti, s pogumom in razumom, s sposobnostjo odpuščanja ter z veliko domovinsko zavestjo ter z zvestobo svojemu narodu gradil pota k spravi, k demokratični in samostojni Sloveniji. »Zamerijo mi tako nekateri na levi kot na desni in to je dobro. Če bi bil vsem všeč, nekaj ne bi 'štimalo',« je večkrat dejal sodelavcem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / četrtek, 19. april 2018 / 08:32

Blejski kolesarski festival

Bled – Na Bledu se pripravljajo na Blejski kolesarski festival, za katerega pravijo, da je osrednji kolesarski festival v Sloveniji z najtežjo gorsko kolesarsko dirko na področju Julijskih Alp. Let...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Mladinci so gorenjski prvaki

S pred kratkim končano nogometno sezono so na Velesovem zelo zadovoljni.

Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Petdeset let krvavškega oddajnika

Prvi prenos TV programa s Krvavca so naredili 14. februarja 1957. Sedanji oddajnik je začel delovati po vojni leta 1991.

Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Otroci risali ornamente

Na OŠ Davorina Jenka so v tem šolskem letu izvedli tudi mednarodni likovni natečaj in praznovali 50 let šolskega glasila Odmevi izpod Krvavca.

Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Petrovčeva hiša kulturni spomenik

Za obnovo Petrovčeve hiše naj bi pridobili 842 tisoč evrov strukturnih sredstev, meni župan Franc Čebulj.

Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Uradno odprtje ceste 6. julija

Junija je gradbeno podjetje SCT Ljubljana zaključilo z rekonstrukcijo regionalne ceste na Zgornjem Brniku, v okviru katere so razširili in preplastili tudi cestni odsek do Cerkelj (na...