Nekdanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je bil leta 1989 tudi gost Glasove preje.

Nadškof slovenske samostojnosti

Leta 2007 umrli ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar je med tistimi Slovenci, katerih zasluge za osamosvojitev Slovenije so prezrte. Jernej Vrtovec ga s knjigo o njegovi vlogi pri osamosvajanju Slovenije vrača tja, kamor sodi.

Nadškof dr. Alojzij Šuštar je bil rojen 14. novembra leta 1920 na Grmadi nad Trebnjem kot prvi od desetih otrok. Bil je nadarjen in priden. Leta 1941 ga je škof Gregorij Rožman poslal na študij v Rim, kjer je bil leta 1946 posvečen v duhovnika. Ker je hudo zbolel za tuberkulozo, so ga poslali na zdravljenje v Švico, kjer so mu komaj rešili življenje. Postal je ugleden profesor in tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Januarja leta 1977 se je vrnil v Ljubljano. Februarja leta 1980 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita, 13. aprila pa je bil slovesno posvečen. Nadškof je bil do 5. marca leta 1997, ko ga je nasledil dr. Franc Rode. Umrl je 29. junija leta 2007. Pokopan je v ljubljanski stolnici.

Številni znani Slovenci, med katerimi sta bila tudi ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore in predsednik republike Borut Pahor, so se pretekli teden v knjigarni Mohorjeve družbe iz Celja v Ljubljani udeležili predstavitve knjige Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije. Napisal jo je diplomirani teolog in sedanji državnozborski poslanec Nove Slovenije Jernej Vrtovec. Za izdajo knjige je izbral pravi čas: praznovanje 25. obletnice samostojnosti Slovenije. Nadškof dr. Alojzij Šuštar je namreč kot teolog in intelektualec širil resnico o Sloveniji in iskal zaveznike njene samostojnosti. Žal so njegove zasluge pogosto prezrte.

Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, vodja Nadškofijskega arhiva dr. France M. Dolinar, pisec knjige Jernej Vrtovec, nadškof Stanislav Zore in predsednik Borut Pahor so na predstavitvi knjige pripovedovali o osebnosti pokojnega nadškofa in njegovem delovanju za samostojno Slovenijo. Nadškof Šuštar je bil po njihovih besedah zagovornik demokratizacije Slovenije in si je v tem smislu prizadeval za urejevanje odnosov med državo in Cerkvijo. Zato je bil pogosto narobe razumljen. Sam osebno ali kot predsednik tedanje slovenske pokrajinske škofovske konference si je prizadeval za ohranitev slovenskega jezika, za slovensko kulturo in identiteto, za razcvet katoliške Cerkve v Sloveniji. Podprl je referendum o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in kot človek dialoga in zaupanja verjel, da bodo problemi v nekdanji Jugoslaviji rešeni na miren način. »Ko naš narod stopa na samostojno pot, ostaja Katoliška cerkev na Slovenskem z njim povezana in solidarna. Tudi v prihodnje želi v svobodi izvrševati svoje versko in moralno poslanstvo,« je zapisal leta 1991. Na zgodovinski večer razglasitve samostojne države je na Trgu republike v Ljubljani blagoslovil slovenski simbol – lipo. Prav takrat je odpovedalo ozvočenje. Verjel je, da ne namenoma … Posredovanje jugoslovanske armade ga je prizadelo, vendar ni okleval. Že prvi dan agresije je o njej obvestil svoje številne prijatelje po Evropi. Poseben telegram je poslal papežu Janezu Pavlu II. s prošnjo za posredovanje za mir. Škofovske konference v Evropi in po svetu ter katoliške in druge organizacije je prosil, naj okrepijo svoja prizadevanja za prenehanje vojaškega nasilja nad Slovenijo. Slovenija je razglasila neodvisnost zato, da bi zavarovala svojo demokracijo. Takojšnje priznanje suverene Slovenije bi pri tem veliko pomagalo. Njegovo delovanje je rodilo mnoge sadove. Vatikan je med prvimi državami – že 13. januarja leta 1992 – priznal Slovenijo.

Nadškof dr. Alojzij Šuštar je z evropskim razumevanjem demokracije, z globoko osebno vero, z zavračanjem sovraštva, napadalnosti in nestrpnosti, s pogumom in razumom, s sposobnostjo odpuščanja ter z veliko domovinsko zavestjo ter z zvestobo svojemu narodu gradil pota k spravi, k demokratični in samostojni Sloveniji. »Zamerijo mi tako nekateri na levi kot na desni in to je dobro. Če bi bil vsem všeč, nekaj ne bi 'štimalo',« je večkrat dejal sodelavcem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / četrtek, 4. avgust 2022 / 10:42

Nevšečnosti zaradi zapor cest

Gradnja komunalne infrastrukture na Prebačevem in v Voklem je v sklepni fazi, dela potekajo še na zadnjih odsekih, sklenjena naj bi bila predvidoma do izvedbenega roka 30. avgusta. Prebivalci vasi juž...

Objavljeno na isti dan


Žiri / četrtek, 4. januar 2024 / 20:49

Več zelenja, manj betona

Člane občinskega sveta Občine Žiri so na zadnji letošnji seji seznanili tudi s spremembami idejne zasnove ureditve središča Žirov.

Jesenice / četrtek, 4. januar 2024 / 20:42

Časovna kapsula Jesenic

Izšla je trinajsta številka Jeseniškega zbornika, v katerem na več kot petsto straneh pišejo o zgodovinski prisotnosti Bošnjakov na širšem območju Jesenic, zgodbah izpod parkirišč, Pocarjevi domačiji,...

Kranj / četrtek, 4. januar 2024 / 18:21

Umrl je likovni umetnik Nejč Slapar

Kranj – Iz Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije so sporočili, da je v 79. letu starosti umrl likovni umetnik Nejč Slapar. Slikar in grafik je bil simbol kranjskih likovnikov ter gorenjske kon...

Gospodarstvo / četrtek, 4. januar 2024 / 17:48

Kdo bo plačal zeleni prehod

Zeleni prehod je v zadnjih letih redno v ospredju javnih politik in tudi »prvih strani« medijev. Zaveze EU k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov so smele. Tudi Slovenija se je v nacional...

Kronika / četrtek, 4. januar 2024 / 17:48

Manj smrtnih žrtev, več vlomov in goljufij

V prometnih nesrečah na gorenjskih cestah je v letu 2023 umrlo manj udeležencev kot leto prej, so pa gorenjski policisti obravnavali več vlomov in nasilja v družini, vse bolj pogoste so tudi spletne p...