Jaka Demšar (Foto: arhiv GG)

O odškodnini tudi višje sodišče

Nekdanji direktor Policijske uprave Kranj Jakob Demšar tudi po mnenju višjega sodišča ni upravičen do 95 tisoč evrov odškodnine.

Kranj – Prejšnji mesec je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo nekdanjega direktorja Policijske uprave Kranj Jaka Demšarja, v kateri je ugovarjal sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je konec lanskega leta odločilo, da ni upravičen do 95 tisoč evrov odškodnine. To je terjal od države oziroma (podredno) od nekdanjih inšpektorjev na PU Kranj Jasmina Suljanoviča, Janeza Lukančiča in Egona Cokana.

Spomnimo, da je moral Jaka Demšar leta 1999 zapustiti kranjsko policijsko upravo zaradi očitkov podrejenih uslužbencev Suljanoviča, Lukančiča in Cokana o številnih nepravilnostih, ki da jih je storil na čelu gorenjske policije. V kasnejšem izrednem nadzoru nad delom PU Kranj so sicer večino očitkov zavrgli. Leta 2000 je nato takratni notranji minister Rado Bohinc nameraval imenovati Demšarja za državnega sekretarja, a je svoj predlog kasneje umaknil, ko ga je tedanji generalni direktor policije Marko Pogorevc obvestil, da je trojica policistov zoper Demšarja vložila kazenske ovadbe. Te so bile kasneje ovržene, zato je Demšar prepričan, da so Suljanovič, Lukančič in Cokan podali krive ovadbe iz osebnih razlogov, podal odškodninsko tožbo. Kot že omenjeno, je ljubljansko sodišče lanskega leta (šest let po vložitvi) tožbeni zahtevek zavrnilo, to sodbo pa je sedaj potrdilo tudi višje sodišče.

»Zadeva z odškodninsko tožbo se je dolgo vlekla, a na koncu je bila odločitev sodišča povsem pravilna,« je z odločitvijo višjega sodišča zadovoljen Egon Cokan. Povsem drugačne volje je Jaka Demšar, sedaj predavatelj na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani in občinski svetnik v Radovljici. »Trojica policistov me je ovadila za 22 kaznivih dejanj, ne da bi tožilstvu posredovala en samcat dokaz o moji krivdi, državno tožilstvo pa je zato kasneje zavrnilo čisto vse očitke. Bistveno pri tem je, da so ovadbo zoper mene podali protipravno, mimo uradne hierarhije in pravnih aktov,« je še vedno prepričan Demšar in pravi, da je branje sodb okrožnega in višjega sodišča »svojevrstno pravno in logično doživetje«, zato je na vrhovno sodišče že vložil zahtevo za revizijo postopka. »Pripravljen sem iti tudi na ustavno sodišče in sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Če bo ta sodba pravno obstala, se lahko poslovimo od pravne države, kajti to bo recept za državne uslužbence, da jim zakonov in na njih temelječih podzakonskih aktov ni treba upoštevati,« še napoveduje Demšar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / nedelja, 7. januar 2018 / 15:01

Tradicionalni ponovoletni obisk s Kokrice

Tudi letos sta nas v hiši Gorenjskega glasa obiskali Mira Grošelj in Mimi Rozman, obe članici Turističnega društva (TD) Kokrica, Mimi je tudi njegova predsednica. Vsakič nam na obraze s svojim pono...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Dva mrtva v požaru na Senici

Sp. Senica - Danes nekaj minut pred 7. uro zjutraj je bil Operativno komunikacijski center (OKC) Policijske uprave Ljubljana obveščen, da je prišlo do požara na stanovanjski hiši...

Prosti čas / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Kolosej De Luxe Kranj

Oktobra naj bi Kranj dobil nazaj prenovljeni kino, Kolosej De Luxe Kranj.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Nova javna razpisa za podeželje

Kmetijsko ministrstvo bo za razvoj nekmetijskih dejavnosti ter za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij na podeželju namenilo 26 milijonov evrov.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Rastejo hitreje kot prejšnja leta

Tržiškega podjetja Pik As mnogi Gorenjci ne poznajo, toliko bolj pa poznajo njihovi franšizni trgovini Eurospin. Že drugič so nominirani za gorenjsko gazelo.

Nasveti / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Črni bezeg

Črni bezeg je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebej pa v bližini naselij.