Jaka Demšar (Foto: arhiv GG)

O odškodnini tudi višje sodišče

Nekdanji direktor Policijske uprave Kranj Jakob Demšar tudi po mnenju višjega sodišča ni upravičen do 95 tisoč evrov odškodnine.

Kranj – Prejšnji mesec je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo nekdanjega direktorja Policijske uprave Kranj Jaka Demšarja, v kateri je ugovarjal sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je konec lanskega leta odločilo, da ni upravičen do 95 tisoč evrov odškodnine. To je terjal od države oziroma (podredno) od nekdanjih inšpektorjev na PU Kranj Jasmina Suljanoviča, Janeza Lukančiča in Egona Cokana.

Spomnimo, da je moral Jaka Demšar leta 1999 zapustiti kranjsko policijsko upravo zaradi očitkov podrejenih uslužbencev Suljanoviča, Lukančiča in Cokana o številnih nepravilnostih, ki da jih je storil na čelu gorenjske policije. V kasnejšem izrednem nadzoru nad delom PU Kranj so sicer večino očitkov zavrgli. Leta 2000 je nato takratni notranji minister Rado Bohinc nameraval imenovati Demšarja za državnega sekretarja, a je svoj predlog kasneje umaknil, ko ga je tedanji generalni direktor policije Marko Pogorevc obvestil, da je trojica policistov zoper Demšarja vložila kazenske ovadbe. Te so bile kasneje ovržene, zato je Demšar prepričan, da so Suljanovič, Lukančič in Cokan podali krive ovadbe iz osebnih razlogov, podal odškodninsko tožbo. Kot že omenjeno, je ljubljansko sodišče lanskega leta (šest let po vložitvi) tožbeni zahtevek zavrnilo, to sodbo pa je sedaj potrdilo tudi višje sodišče.

»Zadeva z odškodninsko tožbo se je dolgo vlekla, a na koncu je bila odločitev sodišča povsem pravilna,« je z odločitvijo višjega sodišča zadovoljen Egon Cokan. Povsem drugačne volje je Jaka Demšar, sedaj predavatelj na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani in občinski svetnik v Radovljici. »Trojica policistov me je ovadila za 22 kaznivih dejanj, ne da bi tožilstvu posredovala en samcat dokaz o moji krivdi, državno tožilstvo pa je zato kasneje zavrnilo čisto vse očitke. Bistveno pri tem je, da so ovadbo zoper mene podali protipravno, mimo uradne hierarhije in pravnih aktov,« je še vedno prepričan Demšar in pravi, da je branje sodb okrožnega in višjega sodišča »svojevrstno pravno in logično doživetje«, zato je na vrhovno sodišče že vložil zahtevo za revizijo postopka. »Pripravljen sem iti tudi na ustavno sodišče in sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Če bo ta sodba pravno obstala, se lahko poslovimo od pravne države, kajti to bo recept za državne uslužbence, da jim zakonov in na njih temelječih podzakonskih aktov ni treba upoštevati,« še napoveduje Demšar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 11. marec 2023 / 09:04

Izredne ženske družine Souvan

Roza, Helena in Nada Souvan so pripadale trem generacijam žensk, ki so vsaka v svojem času v razponu dobrega stoletja orale ledino na različnih področjih družbenega uveljavljanja svojega spola.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...