Rak dojke (1.): gibanje je najboljša preventiva

Besedilo: Barbara Tavčar, master body inštruktorica
Kategorija: Rekreacija / / 13:22

Ko govorimo o preventivi pri boju z rakom dojke, fizične aktivnosti ne smemo zanemariti. Telovadba pred operacijo in po njej bo pripomogla k temu, da ženske namesto nemoči občutijo večjo moč in pozitivno naravnanost.

Kako nastane bolezen? Začnimo s pojmom stres. Zamislite si, da je pretok energije v našem telesu kot avtocesta Jesenice–Koper. Ko na cesti ni zastojev, smo sproščeni. V stanju stresa nastane »zamašek«, podobno kot na avtocesti v času množičnih dopustov ali dela na cesti. Naše celice takrat ne dihajo, ne jedo, ne komunicirajo s svojo okolico – in vse to je na nek način njihova osnova za življenje in samoobnavljanje.

V našem telesu je približno 60 trilijonov celic, vsaka ima svoj lastni genski material (DNK), ki je odgovoren za procese obnavljanja znotraj celice. Približno vsakih 15 sekund je ta genski material izpostavljen zunanjim škodljivim molekulam. Zdrava celica se bo tem škodljivim vplivom uspela upreti in ne bo spremenila svoje oblike. Ta proces lahko traja leta in leta, dokler s časom obrambna moč celice ne oslabi in se obnavljanje začne dogajati počasneje in z napakami. Na globalnem nivoju organizma ta proces lahko opazimo kot proces staranja, sprememb na koži, laseh, mišicah ... Ta proces pa gre lahko po popolnoma napačni poti, kjer celice podležejo nenormalnim spremembam in začne se proces nastajanja karcinomske celice. Karcinomske celice rastejo pod posebnimi pogoji. Obožujejo prevelike količine oksidantov, kemikalij, virusov ter druge neželene zunanje dejavnike, med notranje pa bi lahko uvrstili tudi hormonsko neravnovesje, genske zapise ipd.

Kaj lahko storimo sami? Ameriška družba za preventivo karcinoma je že v letu 1996 poudarila pomembnost redne večletne aktivnosti kot najboljši preventivni faktor za bolj zdravo življenje in tudi kot preventivo pri nekaterih vrstah raka (debelo črevo, maternica, dojka, prostata). Nekatere raziskave so namreč potrdile, da so pacienti z rakom več let fizično neaktivni s pretirano sedečim delom.

Torej, naj bo gibanje del vašega vsakdana. Pojdite na sprehod, avtomobil zamenjajte za kolo, pisarno občasno za sprostitev v naravi ali pa med delovnimi obveznostmi občasno razbremenite svoje telo. Pri aktivnosti vsekakor prednost namenite tistim, ki bodo vplivale na vse komponente zdravstvenega fitnessa in pripomogle, da bo vaše telo v čim večjem ravnovesju.

Zmerno gibanje pa se priporoča tudi tistim, ki se z boleznijo že spopadate ali pa ste v postoperativni fazi. O tem, kaj lahko v tem primeru sami storite za boljše počutje, pa naslednjič.