
Veliki Kleine Zeitung
Graško-celovški in štajersko-koroški regionalni časopis Kleine Zeitung postaja pravi fenomen. Tiskano izdajo uspešno nadgrajuje z digitalnimi platformami – mobilno, tablično in spletnim mestom. Tako ohranja visoko branost – več kot 800 tisoč bralcev!
»Pridobivanje novih znanj in navad ter novo razumevanje novinarskega poklica se morda zdi veliko novosti naenkrat. To je najpomembnejši korak, ki ga lahko Kleine Zeitung naredi, da današnji uspeh zavaruje tudi za prihodnost.«
Ko sem bil aprila 1975 prvič in cel mesec na Dunaju, sem bil že ves zasvojen s časopisi. Ti pa so bili takrat še glavni vir obveščanja. No, radio in televizija, to že, iz njih si že takrat izvedel hitreje kot iz časopisov, a če si hotel vedeti kaj več, se je bilo treba oskrbeti s papirjem. Najbolj dostopna sta bila tabloida Neue Kronen Zeitung in Kurier, časnika, kakršnega smo pri nas dobili šele pozneje s Slovenskimi novicami. Ta dva so prodajali na ulicah, na vseh vogalih in prehodih. Prodajali so jih mladi moški, ki očitno niso bili rasno čisti Avstrijci, ampak po polti sodeč »ta spodnji«. Pozneje sem izvedel, da imajo ulično prodajo v zakupu Iranci. Pri enem od njih sem si Kurirja kupil vsak dan. Ta resni dnevnik Die Presse pa sem raje prebiral v časopisni čitalnici Univerzitetne knjižnice (UB), kjer so bili na voljo časniki in revije z vsega sveta. Ob mojih naslednjih prebivanjih v cesarskem mestu se je na avstrijskem časopisnem zemljevidu med drugimi pojavil še Der Standard, tiskan na rdečkastem papirju tipa Financial Times, zelo moderen dnevnik …
Ves čas je bil v kioskih med množico časopisov na voljo tudi neki Kleine Zeitung (KZ), majhen že po imenu. Tudi sicer sem ga zavestno ignoriral, ker sem vedel, da je doma na Koroškem, tam pa hajmatdinstovci zatirajo koroške Slovence. Jaz sem bil takrat velik kozmopolit in me časniki iz ksenofobnih dežel niso zanimali. Takrat še nisem vedel, da se bo moje življenje tesno povezalo z nekim drugim podalpskim časopisom, ki izhaja na sončni strani Karavank. Kakorkoli že: KZ je šel mimo mene. Dokler mi ni pred kratkim naša direktorica poslala članek o prenovi in o neverjetno sodobnih potezah tega časopisa oziroma njegove časopisne hiše Styria.
Kleine Zeitung ni majhen
Prvo, kar je treba vedeti o KZ, je dejstvo, da izhaja že 111 let, prvič je izšel 22. novembra 1904. Ustanovila ga je katoliška tiskovna zveza Katholischer Pressverein, zdaj je njegov izdajatelj Styria Media Group, njen je tudi prej omenjeni stari uglednež Die Presse. Časopis ima že od nekdaj oziroma od časov, ko so imele zemljepisne oddaljenosti večjo težo, dve uredništvi, glavno v Gradcu, drugo v Celovcu. Njegova politična pozicija je od vsega začetka tista, ki je za avstrijski časnik zunaj Dunaja edino spodobna – desno sredinska, utemeljena v krščanskem etosu. Hkrati izpostavlja šest točk, na katere se opira: kvaliteta, neodvisnost, življenjskost, odgovornost, utrip časa, dialog. Drugo, kar šteje, je dejstvo, da je KZ daleč največji avstrijski regionalni časopis. Bere ga več kot 800 tisoč bralcev, tiskana naklada pa je še vedno blizu 300 tisoč.
Tisto, kar je pri KZ najbolj pomembno zdaj, je poskus, da na novo uglasijo tiskano in digitalne izdaje časopisa. Hubert Patterer, glavni urednik in generalni direktor, to prizadevanje povzame takole: »Do nedavno je bila v središču našega vesolja tiskana izdaja našega časopisa, sedaj smo v fazi, ko dajemo vse svoje vsebine na vse platforme, prenavljamo vsebine in formate, česar doslej pri nas ni storil še nihče. Vedno smo imeli vse ločeno, sedaj pa smo združili oddelka za tiskane in digitalne vsebine, združili smo stari in novi svet.«
Platforme? Ta reč verjetno marsikomu še ne zveni domače, platforme našteje in razloži Uwe Sommersguter, urednik koroške redakcije in vodja projekta ponovnega zagona. »Namen mobilne platforme, denimo, je biti hitra in povedna; tablična platforma je neke vrste evolucija tiska, je primerna za vizualno ponazoritev zgodbe; spletno mesto pa je večpredstavni vmesnik, dostopen skorajda 24 ur dnevno; tisk pa je še naprej dnevni časopis, ki novicam daje globino.« Mobilna, tablična, spletno mesto, tiskana izdaja – to so te štiri platforme, v tem vrstnem redu. KZ je tu ubral čisto nov pristop in običajnega obrnil na glavo. Običajno se začne s tiskanim produktom in nadaljuje s spletnim mestom, tablicami in na koncu pridejo na vrsto še mobilniki. Pri KZ so ugotovili, da prihodnosti pripada mobilna platforma, in se odločili graditi od najmanjše platforme navzgor. Sommersguter: »Nismo želeli aplikacije v slogu švicarskega vojaškega nožiča, ki zna vse. Kleine Zeitung predstavlja predvsem regionalne novice, in temu je namenjena aplikacija za pametne telefone. Ni nam bilo treba porabljati časa in energije za sezname lekarn, restavracij in podobnih lokalov v regiji – te lahko bralci najdejo tudi drugod.« Zakaj najprej najmanjša, mobilna platforma? Zato, da bi z njo dosegli tudi mlade bralce, za ceno, ki si jo lažje privoščijo. »Tiskana različica jih morda ne zanima, aplikacija pa se jim morda zdi 'kul',« zatrdi gospod Uwe.
Graški Newsroom zasnoval slovenski arhitekt
Veliko je še novosti, ki jih uvajajo pri KZ. Ena od njih je združevanje uredništev tiskane in digitalne izdaje. Ti dve sta bili prej ločeni, med njima je bilo tudi precej antagonizma. Bernd Olbrich, izvršni urednik: »Novinarji dajejo prednost tiskani ediciji, spletno pa vidijo bolj kot aktivnost kopiraj-in-prilepi, zato se jim spletni uredniki ne zdijo 'pravi novinarji' …« Pa so to razliko premostili tako, da morajo odslej vsi delati vse! To jim omogočajo tudi novi prostori v impozantni novi stavbi, v graškem Styria Media Towerju. Postavitev velikanskega skupnega uredništva v enem prostoru (Newsroom) jim je zasnoval slovenski arhitekt Iztok Lemajič.
Sicer pa so spremembe pri KZ zakon. Glavni urednik sklene: »Pridobivanje novih znanj in navad ter novo razumevanje novinarskega poklica se morda zdi veliko novosti naenkrat. To je najpomembnejši korak, ki ga lahko Kleine Zeitung naredi, da današnji uspeh zavaruje tudi za prihodnost.« Ne nazadnje še tale zanimivost: usvojitev digitalnega pristopa ni odvisna od starosti, ampak bolj od osebne pripravljenosti, saj jo je pri KZ najbolje usvojil novinar, ki gre kmalu v pokoj …
Vir: članek z naslovom Kleine Zeitung / Regional and mobile first – The total makeover of an Austrian institution, IFMS – Institute for Media Strategies, Dunaj, 2015. V prevodu: Kleine Zeitung/Regionalno in prilagojeno za mobilne uporabnike – popolna prenova avstrijske »inštitucije«, prevedel Simon Ručigaj