Obranili so Jezerski vrh

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Jezersko / sreda, 22. junij 2016 / 10:35

Na Jezerskem vrhu so se s slovesnostjo spomnili aktivnih in rezervnih miličnikov ter pripadnikov Teritorialne obrambe, ki so 27. junija 1991, le dva dni po razglasitvi samostojne Slovenije, hrabro branili in obranili ta mejni prehod.

Jezerski vrh – »Jugo soldateska iz kranjske kasarne je pridrvela z vojaško kolono, prebila obe postavljeni blokadi in s helikopterskim izvidovanjem in obkolitvijo pripravila vse potrebno, da mejni prehod zasede, tudi za ceno človeških življenj naših branilcev. Še pred koncem pogajanja je enota jugoslovanske vojske uporabila silo iz protiletalskih topov, najprej s streli v zrak, nato pa s streli na parkirišče mejnega prehoda. Ker se enota milice ni hotela predati, je enota JLA začela tolči s protiletalskimi granatami in drugim orožjem na objekt za mejno kontrolo, v katerem so bili miličniki in teritorialci. Posadka teh se je morala odločiti, da v neenakopravnem boju ne bo uspeha, zato je prišlo do premirja. Pri povsem nenadzorovanem streljanju s strani motorizirane enote jugoslovanske vojske je bila poškodovana tudi stavba mejnega prehoda sosednjih avstrijskih varnostnih organov. Šlo je za nasilno vojno dejanje in le sreči se lahko zahvalimo, da ni bilo smrtnih žrtev. Mejni prehod je bil dva dni po tem dogodku ponovno v slovenskih rokah in začel normalno delovati z mejno kontrolo,« je dogodke pred petindvajsetimi leti v slavnostnem govoru obnovil Branko Celar, načelnik oddelka za mejne zadeve in tujce pri ministrstvu za notranje zadeve v predosamosvojitvenem in poosamosvojitvenem času in veteran vojne za Slovenijo.

Slavnostni govornik je segel v zgodovino in orisal okoliščine, v katerih je prišlo do slovenske osamosvojitve leta 1991. Začelo se je že ob koncu osemdesetih let, ko je Slovenija z ustavnimi spremembami začela nakazovati željo po samostojnosti in so jugoslovanske oblasti to želele zaustaviti, vse do razglasitve samostojne države in dneva potem, ko je jugoslovanska armada odkrito napadla samostojno Slovenijo. Nanizal je dogodke vojne za Slovenijo, med katere sodi tudi obramba mejnih prehodov, med njimi Jezerskega vrha; poznejša dogajanja do odhoda jugoslovanske vojske iz Slovenije, prizadevanja za mednarodno priznanje samostojne države in dogodke v naslednjih desetletjih do danes, ko po njegovem v državi pozabljamo na izhodišča, zaradi katerih smo se odločili živeti v samostojni državi: dobro upravljanje države z jasnimi cilji razvoja, svobode, pravne, socialne in solidarne države kot skupnosti enakopravnih državljanov.

Ob Celarju so še nekateri govorniki obnovili spomin na čas osamosvojitve in pogum takratnih braniteljev domovine: Damjan Renko, podpredsednik Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjske, ki je bil leta 1991 komandir postaje mejne milice na Jezerskem vrhu; Anton Rešek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kranj, ki je med drugim spomnil, da so pred petnajstimi leti na Jezerskem vrhu odkrili spominsko ploščo v čast braniteljem mejnega prehoda in razvili tudi prapor območnega združenja; in župan občine Jezersko Jurij Rebolj, ki je (tudi kot predstavnik mlajše generacije) izrazil spoštovanje takratnim braniteljem mlade slovenske države in neponovljivi enotnosti državljanov za samostojno državo. Anton Rešek, Jure Rebolj in Jože Mencin, predsednik veteranskega združenja Sever Gorenjske, so položili venec k spominski plošči. Zapele so ljudske pevke z Jezerskega, nastopili otroci iz Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor in mlada domača glasbenika Marko in Tobija Smrtnik.