Srečanje članov Društva civilnih invalidov vojn Gorenjske ob 45-letnici / Foto: Gorazd Kavčič

Vse življenje nosijo pečat vojne

S srečanjem na Okroglem je Društvo civilnih invalidov vojn Gorenjske proslavilo 45 let svojega delovanja. Vrsto let so se borili za uveljavitev svojih pravic, sedaj jih želijo ohraniti.

Okroglo – Čeprav so bili v času druge svetovne vojne in po njej še otroci, jim je vojna za vselej zaznamovala življenja. Rodili so se zdravi, odraščali kot dejavni ljudje, potem pa jim je usodni trenutek za vedno spremenil življenje. Da so v otroštvu postali invalidi, je bila v največ primerih kriva eksplozija vojnega materiala. To jih je zaznamovalo, mnogi so otroštvo preživljali po zavodih, v svojem odraslem življenju pa so se trudili, da jim je bil priznan status vojnih žrtev. Za vojaške vojne invalide je takratna država poskrbela, civilni pa so bili izenačeni z drugimi invalidi v okviru splošnega socialnega varstva. Mnogi so živeli v slabih socialnih razmerah, njihova rehabilitacija ni bila primerna, delovna mesta neprimerna, težave so bile v zdravstvenem varstvu, pri zagotavljanju stanovanj ... Zaradi vsega tega je nastala potreba po posebni organizaciji, ki bi si prizadevala za priznanje statusa civilnih žrtev vojn in izboljšanje njihovih življenjskih razmer.

Tako je okoliščine nastanka Zveze društev civilnih invalidov vojn v letu 1970 na srečanju na Okroglem opisal sedanji predsednik te organizacije Adolf Videnšek. Da bi se približala svojim članom na terenu, so kmalu zatem začele nastajati osnovne organizacije: v Sloveniji so jih ustanovili šest, med njimi tudi gorenjsko. Referat njenega prvega predsednika Cirila Drinivca iz leta 1971 je na srečanju prebrala tajnica društva Vida Doles. Iniciativni odbor je takrat zbiral podatke o civilnih žrtvah vojne. Ob ustanovitvi jih je bilo 147, upoštevaje tiste, ki so imeli manj kot 60-odstotno takrat priznano invalidnost, pa jih je bilo prek tristo. Danes gorenjsko društvo šteje še 74 članov, od tega 63 s statusom vojnih žrtev, ostalo so podporni člani, je povedal predsednik gorenjskih civilnih invalidov vojne Ciril Podjed. Ni jih več veliko in še dobro, da je tako, zatrjujejo člani, so pa zagotovo pričevalci nekega časa in vojne, ki jim je brez njihove krivde pustila pečat invalidnosti. Zato obsojajo nasilje in opozarjajo: nikoli več vojn! Potreba po njihovem organiziranju pa ostaja, saj danes obstajajo poskusi po zmanjševanju njihovih pravic, ki pa jih želijo ohraniti in tudi prilagoditi sedanjim razmeram in dejstvu, da pretežno sodijo v starejšo generacijo.

Kulturni program ob srečanju na Okroglem so oblikovali člani društva: Anton Žakelj z v uvodu zapeto Zdravljico, Metka Destovnik z recitacijo in Franci Kovačič s harmoniko, kot gostje pa s plesnim nastopom Country babice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 16. avgust 2009 / 07:00

Ropar zahteval tudi bureke

Dvaindvajsetletni Kranjčan Damijan Bečkanović zanika, da bi 4. aprila oropal kiosk s hitro prehrano pred hotelom Creina v Kranju. Ropar je tedaj vzel sedemdeset evrov in nekaj burekov.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Kako se znebiti šefa?

Režiser komedije Božič na kvadrat Seth Gordon sledi trem zagrenjenim prijateljem, ki jim grozni šefi vsak dan uničujejo življenje. Ker ne morejo dati odpovedi, se domislijo drugačne rešitve, kako...

Mularija / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Otroška peresa

Šola Šola, šola, spet ta šola. V njej posedaš, a naučiš veliko se. Včasih celo zabavno je. Znanja vsepovsod mrg...

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Skrivnostne podobe raja

Knjižno delo Skrivnostne podobe raja, ki je bilo prvič predstavljeno ob tisočletnici prve pisne omembe Blejskega gradu, na svojstven način oživlja spomin na preteklost tega kraja.

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Glasov jež: Petka, ki je nihče noče

Poklical nas je bralec iz Škofje Loke, ki že več tednov na travniku ob cesti z Jeprce proti Škofji Loki opazuje premikanje Renaultove petke, v času našega slikanja pa je bila prevrnjena celo na s...

Nasveti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Zanimivosti in Žabnice in okolice

Odlomek iz članka Antonije Šifrer, objavljen v zborniku Na robu pojoče ravnine.