Digitalno najstništvo

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Zanimivosti / torek, 14. junij 2016 / 09:57

Najstnica sporoči: »Ni ti treba pridt. Smo pred solo. Ne hodt. Thx. Cawww.« Mama odpiše: »V redu. Se vidiva kasneje.« Najstnica si ne more kaj, da se ne bi posmehnila. »Haha. Spet piss tko slounicn. Knizno. LOL.«

Ne le da smo starši za potrebe najstnikov morali razviti poseben prevajalnik besedil, iz dneva v dan bijemo bitke za zmanjšanje količine minut in ur, ki jih razvijajoči se možgani lahko preživijo v virtualnem svetu. SMS-sporočila, Facebook, Skype, Viber, Messenger so komunikacijska orodja, obvezna za družabno življenje vsakega najstnika. So način, kako so lahko sleherno minuto v stiku s »frendi«. Prek njih so lahko povezani ure in ure, namesto vsakodnevnega posedanja na stopnicah bloka zdaj »hengajo« v virtuali.

Brez mobilca, računalnika in svetovnega spleta ne gre več. V ZDA porabijo mladostniki za digitalne medije že več časa kot za spanje – vsak dan dobrih sedem ur in pol, je pokazala raziskava. Kot v svoji knjigi Digitalna demenca svari raziskovalec delovanja možganov Manfred Spitzer, so v Južni Koreji, eni vodilnih informacijskih držav, zdravniki že pred leti začeli opažati motnje spomina, pozornosti in koncentracije pri mlajših odraslih, kar naj bi bilo posledica čedalje večje uporabe digitalnih medijev. Spitzer gre v svojih svarilih celo tako daleč, da opozarja, da to lahko vodi v digitalno demenco, ki ne pomeni le pozabljivosti, ampak gre za zmanjšano umsko zmogljivost, mišljenje in kritičnost. Po njegovem mnenju bi starši morali skoraj povsem omejiti dostop otrok do digitalnih medijev, najbolje kar do osemnajstega leta …

Starši najstnikov vemo, da so Spitzerjeva svarila vendarle nekoliko »preveč orto«. Če najstniku samo za nekaj ur vzameš mobilni telefon, je njegovo celotno družabno življenje za zmeraj uničeno. Tudi bolj življenjski psihologi menijo, da so digitalni mediji zagotovo prinesli veliko sprememb, ki pa niso samo slabe. Pretirana uporaba, ki lahko vodi tudi v odvisnost, zagotovo škoduje mladim možganom. Prav tako danes še ne vemo, kako bodo današnji najstniki, ko bodo odrasli, komunicirali, čustvovali, se povezovali. Bodo njihovi možgani res »okvarjeni« zaradi digitalnih medijev? Najbrž je tudi tu, tako kot na vseh področjih življenja, pravi odgovor v zmernosti. Zato: digitalna tehnologija da, če je le v življenju najstnika dovolj »resničnega življenja«, gibanja, živih stikov in – tečnih staršev, ki jih pravočasno seznanimo s temnimi platmi interneta in jim vsemu navkljub vestno odštevamo ure, preživete v virtuali …

Kaj bo SMS-latovščina današnje mladine pomenila za slovenščino, pa je že druga zgodba ...